Jedro

Sodni sklep je bil vročen v času sodnih počitnic. Ker se je po določbi 3. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95), ki je veljal ob vročitvi, čas sodnih počitnic štel kot čas, ko sodišče ne dela in se sodna pisanja ne vročajo, vročitev ni mogla biti veljavno opravljena, zato je rok za vložitev pritožbe začel teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic. Da procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, je bilo izrecno določeno z novelo navedenega zakona.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, Oddelka v Mariboru, št. U 1308/96 z dne 10.9.1998 razveljavi.

2. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, Oddelka v Mariboru, št. U 1308/96 z dne 30.7.1998.

Obrazložitev

K 1. točki izreka: Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS) kot prepozno zavrglo pritožbo tožeče stranke, vloženo dne 21.8.1998 zoper sklep istega sodišča št. U 1308/96-6 z dne 30.7.1998, s katerim je bila kot prepozna zavržena tožba tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 15.7.1996. V obrazložitvi sklepa upravno sodišče navaja, da je bil tožeči stranki sklep o zavrženju tožbe vročen v torek dne 4.8.1998, kar je razvidno iz povratnice. Ker se pritožba lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa, je rok za vložitev pritožbe potekel v sredo dne 19.8.1998. Tožeča stranka pa je pritožbo vložila priporočeno po pošti v petek dne 21.8.1998, torej po preteku roka za vložitev pritožbe.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bila pritožba pravočasno napisana in poslana, zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri preizkusu pravočasnosti pritožbe napačno štelo, da je rok za pritožbo zoper sklep tega sodišča št. U 1308/96 z dne 30.7.1998, ki je bil tožniku vročen dne 4.8.1998, potekel v sredo 19. 8. 1998. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo, da je bil navedeni sklep tožniku vročen v času sodnih počitnic. Po določbi 3. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (veljavnega v času izdaje tega sklepa, ZS, Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) se je, razen v nujnih zadevah iz 2. odstavka tega člena, čas sodnih počitnic štel kot čas "ko sodišče ne dela in se sodna pisanja ne vročajo". Ker v navedeni zadevi ni šlo za nujno zadevo iz 2. odstavka 83. člena ZS, je za presojo pravočasnosti pritožbe potrebno odgovoriti na vprašanje ali se glede na tako določbo, vročitev, ki je bila opravljena v času sodnih počitnic, šteje za veljavno oziroma, kdaj začne teči rok za vložitev pravnega sredstva, če je bila vročitev opravljena v času sodnih počitnic. Ker je glede tega navedena določba nejasna oziroma nedoročena, nejasnih oziroma nedorečenih določb pa ni dopustno razlagati v škodo tožnika, po presoji sodišča v času sodnih počitnic ni mogla biti opravljena veljavna vročitev sklepa tožniku. Pri tej presoji je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je bil z novelo ZS (Uradni list RS, št. 28/2000) 3. odstavek 83. člena spremenjen tako, da v zadevah, ki niso nujne "v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če pa je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice." Upoštevaje to razlagalno določbo noveliranega ZS je pritožbeno sodišče štelo, da je rok za pritožbo začel teči šele 16.8.1998 in se je iztekel dne 31.8.1998, zato je pritožba vložena po pošti dne 21.8.1998, pravočasna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

K točki 2. izreka: S pritožbo tožnik izpodbija sklep, s katerim je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo tožene stranke.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke z dne 15.7.1996, tožniku vročena v sredo dne 24. 7. 1996, tožba pa je bila vložena priporočeno po pošti v nedeljo dne 25.8.1996, torej prepozno. Po določbi takrat veljavnega 24. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS, Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 60/77) se tožba vloži v 30 dneh potem, ko je upravni akt vročen stranki, ki toži. Ta rok je potekel v petek dne 23.8.1996. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena v sredo dne 24.7.1996, tožbo pa je tožeča stranka vložila po pošti dne 25.8.1996 izhaja iz podatkov spisa. Ker je upoštevaje določbo 112. člena ZPP/77 v zvezi z določbo 60. člena ZUS/77, 30 dnevni rok za vložitev tožbe začel teči naslednji dan po vročitvi odločbe, to je v četrtek dne 25.7.1996, je rok potekel v petek dne 23.8.1996. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je sodišče zavrglo, kot to določa 2. točka 1. odstavka 34. člena ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.