Jedro

Pogrebni stroški ne sodijo med obvezne sestavine sklepa o dedovanju in tudi njihova delitev ni stvar zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino spadajo nepremičnine zapustnice (v k.o. 0001 X. in v k.o. 0002 Y.) ter njene premičnine (osebno vozilo, sredstva po dveh zavarovalnih policah pri Banki E., d. d. in neizplačane pokojninske dajatve pri ZPIZ). Za dediča je na podlagi zakona razglasilo zapustničinega polbrata C. C. in zapustničino polnečakinjo B. B., vsakega v dednem deležu do ½. Napovedalo je, da bo lastninsko pravico za dediča pri nepremičninah vknjižila zemljiška knjiga, dediča pa je poučilo, da lahko po pravnomočnosti sklepa razpolagata s podedovanim premičnim premoženjem.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila A. A. in dedič C. C. Predlagata njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče bi moralo določiti sodnega izvršitelja, zasebnega detektiva ali drugo pooblaščeno osebo, ki bi opravila ogled vseh zapustničinih nepremičnin v Y. in v X., da bi se ugotovilo, ali je kje njena pisna oporoka. Zapustnica je želela, da njeno premoženje deduje pritožnica, zato obstaja realna možnost, da je naredila tudi pisno oporoko in jo skrila v stanovanju. Ni verjetno, da bi dedinja o najdeni oporoki obvestila pritožnico. Podedovano premoženje bo poskušala čimprej prodati, dolgove zapustnice pa bo moral kriti drugi dedič. Sodišče mora ugotoviti pravo voljo zapustnice. Možnost, da je napravila pisno oporoko, doslej ni bila izključena. Poleg tega je 26. 11. 2018 prišlo do vstopa v stanovanje zapustnice v X. brez soglasja in prisotnosti ostalih dedičev. Izpodbijani sklep ne vsebuje testa sorazmernosti in ga zato ni mogoče preizkusiti. Poleg tega sodišče v sklepu ni upoštevalo stroškov pogreba zapustnice, zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ponovni ogled ni bil potreben. Izpodbijana odločitev je arbitrarna, odstopa od sodne prakse, posega v pritožničino ustavno pravico do dedovanja in do zasebne lastnine ter krši njena ustavna procesna jamstva in konvencijske pravice.

3. Dedinja v odgovoru na pritožbo navaja, da v stanovanju zapustnice v Z. ni bila pred drugimi dediči. Vstopila je šele za D. D., ki je opravil ogled. Ostali dediči imajo že več let ključe od vikenda in avtomobila, načrtno zavlačujejo postopek in ustvarjajo dodatne dolgove.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep o dedovanju nima formalnih ali vsebinskih pomanjkljivosti, ki bi lahko onemogočile njegov pritožbeni preizkus. Odločitev sodišča je ustrezno obrazložena, zato ni obremenjena z očitanima kršitvama iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).

6. Sodišče prve stopnje je v izreku sklepa pregledno povzelo svoje ugotovitve o tem, katero premoženje sestavlja zapuščino, kdo sta zapustničina dediča in katere pravice iz zapuščine jima gredo (162. člen ZD). Pogrebni stroški, ki jih izpostavlja pritožba, ne sodijo med obvezne sestavine sklepa, kot jih opredeljuje drugi odstavek 214. člena ZD. Ti stroški namreč vplivajo le na ugotovitev čiste vrednosti zapuščine, ki je podlaga za odmero sodne takse, ni pa del sklepa o dedovanju. Tudi delitev teh stroškov ni stvar zapuščinskega postopka, ampak se morajo dediči o njej dogovoriti sami.

7. Sodišče prve stopnje se je v razlogih izpodbijanega sklepa izrecno, jasno in nedvoumno izreklo o vseh relevantnih predlogih in ugovorih strank. Pri tem ni spregledalo niti predloga za ponovni ogled zapustničinih nepremičnin, kot poskuša prikazati pritožba, ampak ga je kot neutemeljenega pravilno zavrnilo. Pritožbena teza o domnevnem obstoju pisne oporoke je tudi po presoji pritožbenega sodišča vprašljiva. Volje zapustnice, da po njej deduje pritožnica, sicer ni mogoče izključiti, vendar bi jo zapustnica morala izraziti v eni od predpisanih oblik. Končno ni logično, da bi zapustnica, če je res razpolagala s svojim premoženjem že s pisno oporoko, tik pred smrtjo napravila še ustno oporoko z enako vsebino, kot je sprva zatrjevala pritožnica. Da predlog za določitev sodnega izvršitelja, zasebnega detektiva ali druge pooblaščene osebe, ki naj bi opravila ogled zapustničinih nepremičnin zaradi iskanja morebitne njene pisne oporoke, nima dejanske in pravne podlage, pa je pritožnici pojasnilo že pritožbeno sodišče v prejšnjih dveh sklepih v tej zadevi.1

8. Sodišče prve stopnje je po navedenem pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva v zvezi z dedovanjem po zapustnici. Zatrjevanih procesnih kršitev v postopku ni bilo, prav tako ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Očitek o opuščenem testu sorazmernosti ni razumljiv, zato nanj ni mogoče vsebinsko odgovoriti. Enako velja za posplošene očitke o kršitvi ustavnih načel (enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic v postopku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva) ter konvencijskih pravic pritožnikov. Do nedopustnega posega v te pravice ni prišlo. Poleg tega izpodbijana odločitev v ničemer ne odstopa od sodne prakse, svojega drugačnega stališča pa pritožnika niti nista obrazložila.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi 163. členom ZD).

1 Sklep I Cp 2298/19 z dne 8. 9. 2020 in sklep I Cp 780/2021 z dne 20. 5. 2021.