Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odvetniki iz držav članic Evropske unije lahko zastopajo stranke pred slovenskimi sodišči, vendar morajo biti pred tem vpisani v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, oziroma če pred opravljanjem samo posameznih storitev obvestijo Odvetniško zbornico Slovenije, da nameravajo opravljati posamezne odvetniške storitve.
I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Kršiteljica mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 20,00 EUR.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Postojni zavrglo kršiteljičino zahtevo za sodno varstvo, ker jo je vložila po hrvaškem odvetniku, ki ni vpisan v nobenega od imenikov, ki jih skladno z Zakonom o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) vodi Odvetniška zbornica Slovenije in je zahtevo za sodno varstvo zato vložila oseba, ki je nima pravice vložiti.
2. Zoper sklep se kršiteljica pritožuje. Meni, da bi za prekršek moralo biti pristojno hrvaško sodišče, saj je hrvaška državljanka. Zato je tudi pooblastila hrvaškega odvetnika. Zahteva še izvzetje Okrajnega sodišča v Postojni in sodnice A. A., ker ni sledila njenim navedbam, ki jih v nadaljevanju ponavlja (zanika, da bi storila očitani prekršek).
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo pritožnici, da odvetniki iz držav članic Evropske unije lahko zastopajo stranke pred slovenskimi sodišči, vendar morajo biti pred tem vpisani v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, oziroma če pred opravljanjem samo posameznih storitev obvestijo Odvetniško zbornico Slovenije, da nameravajo opravljati posamezne odvetniške storitve. Teh pogojev pooblaščenec, ki je vložil zahtevo za sodno varstvo, ne izpolnjuje. Zahteva za sodno varstvo je bila zato pravilno zavržena.
5. Podana je tudi pristojnost slovenskega sodišča in veljavnost Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in ZPrCP, saj je bil prekršek storjen na območju Republike Slovenije, zato ni pomembno, kje ima kršiteljica bivališče. Ugovor, da bi o prekršku moralo odločati hrvaško sodišče, je zato neutemeljen. Ker je bilo o zahtevi za sodno varstvo že odločeno, kršiteljica tudi ne more več zahtevati izločitve sodnice (86. člen ZP-1) in tudi ne Okrajnega sodišča v Postojni.
6. Zavrženje zahteve za sodno varstvo ustvari enak položaj, kot če zahteva sploh ne bi bila vložena, kar pomeni, da je plačilni nalog postal pravnomočen. Ker v pravnomočne odločbe ni mogoče posegati, kršiteljica ne more več uspeti z nasprotovanjem dejanskim ugotovitvam iz plačilnega naloga.
7. Na podlagi vsega povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (tretji odstavek 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1).
8. Pritožnica mora na podlagi taksne tarife 8407 Zakona o sodnih taksah plačati 20,00 EUR sodne takse za pritožbo.