Jedro

Preden začne upravni organ izvršbo, mora ugotoviti, da je odločba izvršljiva in šele s tem aktom, torej aktom o dovolitvi izvršbe, določi datum, ko bo tretja oseba opravila v odločbi naloženo dejanje, če ga stranka do odrejenega roka ne bo opravila sama.

Dolžnost urbanističnega inšpektorja je, da v posameznem primeru, glede na konkretno ugotovljeno dejansko stanje, v odločbi izreče konkretne prepovedi za dejanja, ki so sicer za zakonite posege v prostor na tem območju po veljavnih urbanističnih aktih dovoljena.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega urbanističnega inšpektorata z dne 19.7.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 24.5.1993, s katero je odredil pod tč. 1) da mora investitor do 15.6.1993 odstraniti stanovanjski objekt, tlorisa 6,00 x 7,00 m, na zemljišču s parc.št. 12 ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, pod tč. 2) da veljajo za objekt iz tč. 1 prepovedi iz 76.c člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pod tč. 3) da, če investitor do 15.6.1993 ne bo opravil naloženega dejanja iz tč. 1 izreka te odločbe, bo to opravilo pooblaščeno podjetje dne 21.6.1993 ob 8.00 uri na investitorjeve stroške, pod tč. 4) da bo stroške postopka, nastale z izvršbo, plačal investitor na podlagi posebnega sklepa in pod tč. 5) da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi navaja, da je izpodbijana odločba izdana na podlagi 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Vse točke izreka so v skladu z določbami ZUN, tč. 4 izreka pa s 1. točko 285. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zato so pritožbene navedbe o nezakonitosti izpodbijane odločbe neutemeljene. Inšpekcijski organ je dne 13.5.1993 na terenu ugotovil, da je investitor napravil nove temelje v izreku navedenih dimenzij in sezidal novo obodno zidovje pritličja iz siporex blokov. Investitor je 14.5.1993 na zapisnik, ki ga je tudi podpisal, izjavil, da za dela nima dovoljenja, da je zunanjo steno barake, ki je bila dotrajana, nadomestil z novo, zidano iz siporexa. Za navedena dela bi investitor v skladu s 50. členom ZUN moral imeti lokacijsko dovoljenje. Ker za izvedena dela tega nima, je urbanistični inšpektor utemeljeno izdal izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je dejansko stanje v izpodbijani odločbi zmotno in nepopolno ugotovljeno, kar je imelo za posledico zmotno uporabo materialnega prava. Tožeča stranka zatrjuje, da je izolirala notranje stene barake, ki tam stoji že desetletja in da so enako že pred njo storile že tri druge osebe, ki živijo v isti baraki, pa upravni organ ni ukrepal. Prvostopni upravni organ je tožečo stranko dne 29.6.1993 z dopisom obvestil o novem datumu upravne izvršbe in o možnosti, da po spremembah in dopolnitvah ZUN plača depozit in pridobi legalizacijo objekta. To obvestilo je po mnenju tožene stranke v nasprotju s prvostopno odločbo, pa tudi tožena stranka ob reševanju pritožbe tega dejstva ni upoštevala. Sploh pa gre za vprašanje, ali gre za črno gradnjo ali ne. Predlaga, da sodišče opravi ogled z izvedencem gradbene stroke na kraju samem, zasliši predlagane priče in izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Sodišče, ki po zakonu o upravnih sporih (ZUS) presoja zakonitost izpodbijane odločbe v mejah tožbenega zahtevka in pri tem ni vezano na tožbene razloge (40. člen), je v tem primeru odpravilo izpodbijano odločbo iz drugih razlogov kot jih navaja tožeča stranka. Sodišče na podlagi zbranih podatkov v spisih ne dvomi, da je upravni organ pravilno ugotovil dejansko stanje. Tožbena navedba, da je tožeča stranka le znotraj izolirala barako, ne pa tako, kot to ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi, nima dejanske podlage v podatkih upravnih spisov, saj je tožeča stranka sama podpisala zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu objekta z dne 13.5.1993, v katerem je urbanistični inšpektor ugotovil dejansko stanje, na katero se tudi tožena stranka v odločbi sklicuje. Sodišče pa se ne strinja z navedbo tožene stranke v odločbi, da je 3. točka izreka izpodbijane prvostopne odločbe v skladu z zadnjim odstavkom 76. člena ZUN. Ta določa, da se upravna izvršba odločbe iz 2. odstavka tega člena, v kateri se določi tudi njen način, opravi na podlagi izvršljive odločbe. Po mnenju sodišča navedene zakonske določbe, zaradi varstva pravic, ki jih ima stranka v izvršilnem postopku, ni mogoče razlagati široko, kot to razlaga tožena stranka in sicer, da način izvršbe vsebuje tudi datum, ko bo tretja oseba na investitorjeve stroške opravila v odločbi naloženo dejanje, če ga investitor do roka ne bo sam opravil. Po zakonu o splošnem upravnem postopku se odločba, izdana v upravnem postopku, izvrši, ko postane izvršljiva (270. člen). Upravni organ, preden začne izvršbo, mora ugotoviti, da je odločba izvršljiva (278. člen) in šele s tem aktom, torej aktom o dovolitvi izvršbe, odredi oziroma določi datum, ko bo tretja oseba opravila v odločbi naloženo dejanje, če ga stranka ne bo opravila sama. Sodišče se tudi ne strinja z navedbo tožene stranke, da je 2. točka prvostopne odločbe, v kateri urbanistični inšpektor na splošno odreja, da veljajo za sporni objekt prepovedi iz 76.c člena ZUN, v skladu z zakonom. Navedena zakonska določba le primeroma našteva prepovedi, ki jih urbanistični inšpektor z odločbo lahko v posameznem primeru izreče. Dolžnost urbanističnega inšpektorja pa je, da v posameznem primeru, glede na konkretno ugotovljeno dejansko stanje, v odločbi izreče konkretne prepovedi za dejanja, ki so sicer za zakonite posege v prostor na tem območju po veljavnih urbanističnih aktih dovoljena.

Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94), izpodbijano odločbo odpravilo.