12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na Ž. na seji senata dne 21. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 280/2000 z dne 25. 2. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu št. P 155/95 z dne 5. 10. 1999 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 280/2000 z dne 25. 2. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu št. P 155/95 z dne 9. 2. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožničin tožbeni zahtevek, "naj sodišče toženi stranki naloži, da prizna, da je določeno nepremično premoženje prejela od svojih staršev z darilno pogodbo, vrednost tega darila pa se všteva v njen dedni delež". Višje sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in izpodbijano sodbo potrdilo, spremenilo pa je njen izrek tako, da je tožbo zavrglo. V obrazložitvi je zapisalo, da je tožba kljub temu, da je zahtevek oblikovan kot dajatveni, po naravi ugotovitvena, zanjo pa pritožnica ni izkazala pravnega interesa. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi pritožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, Višje sodišče pa je sklep potrdilo.

Pritožnica v laični ustavni pritožbi izraža svoje nestrinjanje z vodenjem in z izidom postopka. Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave, ker naj pred zakonom v primerjavi z nasprotno stranko ne bi bila enako obravnavana. Opisuje svoje videnje dejanskega stanja. Navaja vrsto procesnih kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje. Sodišču očita tudi pristranskost in skorumpiranost. Navaja, da je v tožbi označena vrednost spornega predmeta v času vložitve tožbe (100.000 SIT) zadoščala za vložitev revizije, zaradi dolgotrajnosti postopka pa je pravico do revizije izgubila.

Opozarja na kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

Pritožnica v ustavni pritožbi izraža tudi svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča, ki je ni oprostilo plačila sodnih taks.

B - I.

3.Z navedbami v ustavni pritožbi pritožnica kršitev pravice do enakega varstva pravic očita predvsem sodišču prve stopnje, ki je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede na to, da je Višje sodišče tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, Ustavno sodišče očitkov, ki se nanašajo na ravnanje sodišča prve stopnje, ni obravnavalo.

4.Kako naj bi s svojo odločitvijo Višje sodišče kršilo procesna jamstva, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave), pritožnica ne pojasni. Pavšalen je tudi očitek o pristranskosti in skorumpiranosti sodišča.

5.Ustavne pritožbe zoper izpodbijani sodni odločbi pritožnica tudi ne more utemeljevati z navedbo, da je med postopkom z uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) izgubila pravico do revizije. Ustavno sodišče je namreč že večkrat zavzelo stališče, da Ustava več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja, pravica do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje pa je bila pritožnici zagotovljena. Kolikor pa se njen očitek nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku, je nanj odgovorjeno v 7. točki obrazložitve.

6.Ker z izpodbijanima sodnima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B - II.

7.Pritožnica zatrjuje tudi, da ji je bila v pravdnem postopku kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ker je sodni postopek, v katerem naj bi bila ta pravica kršena, že končan, je v tem postopku ni več mogoče odpraviti. Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic, lahko prizadeta stranka zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Ker navedene oblike pravnega varstva pritožnica ni izčrpala, ustavna pritožba ni dopustna, zato jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

B - III.

8.Kolikor je navedbe pritožnice v ustavni pritožbi mogoče razumeti tako, da izpodbija tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 280/2000 z dne 25. 2. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu št. P 155/95 z dne 9. 2. 2000 o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, ji je treba pojasniti, da v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS)

9.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja (2. točka izreka).

10.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Spor se nanaša na obveznost plačila sodne takse za pritožbo v znesku 18.000 SIT. Pritožnica je zoper sklep sodišča prve stopnje imela možnost vložiti pravno sredstvo, ne gre pa za zadevo, ki bi zanjo lahko imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča, glede na to, da je njegova pristojnost v postopku z ustavno pritožbo omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Z izpodbijano odločitvijo namreč pritožnici sama pravica do pritožbe ni bila omejena ali celo odvzeta.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka ter prve in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger