Jedro

Presoja sodišča prve stopnje temelji na trenutnem zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke, ki je kronificirano in trajno (oziroma dalj časa trajajoče), ter na tehtanju, v kakšnem obsegu jo je treba, ker zaradi te duševne motnje ni sposobna sama brez nastajanja (nadaljnje) škode poskrbeti za svoje pravice in koristi, postaviti pod skrbništvo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I., II. in III. točki izreka potrdi.

II.Predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu predlagatelja, ki je sin nasprotne udeleženke, in nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo ter za stalnega skrbnika postavilo Center za socialno delo Celje (CSD Celje) z nalogo, da nasprotno udeleženko zastopa v sodnih in upravnih postopkih, da ji pomaga pri plačevanju njenih obveznosti, ter da upravlja in razpolaga z njenim premoženjem (I. točka izreka). Zemljiški knjigi je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa na nepremičninah naspr0tne udeleženke zaznamuje postavitev pod (delno) skrbništvo (II. točka izreka), ter odločilo, da opravila, ki se nanašajo na popis, ocenitev in izročitev premoženja nasprotne udeleženke v upravljanje skrbniku, opravi CSD Celje (III. točka izreka). V IV. točki izreka je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za postavitev začasnega skrbnika, s V. točko izreka pa odločilo, da nasprotna udeleženka krije svoje stroške postopka.

2.Sodišče je po dokazni oceni izvedenih dokazov (izvedensko mnenje, predložene listine, izpovedi nasprotne udeleženke in predstavnice zakonitega udeleženca) ugotovilo, da je pri nasprotni udeleženki podana duševna motnja, in sicer kronična blodnjava motnja, zaradi česar njena prepričanja niso v skladu z realnostjo, do česar pa nasprotna udeleženka nima uvida in je zato na področju mišljenja izgubila sposobnost presojanja. Njena duševna motnja je trajna in kronificirana. Zaradi tega je trajno okrnjena njena sposobnost razsojanja in obvladovanja svojih ravnanj, kar sega na področje njenega odnosa s sinom (njeno opozarjanje institucij na sinove težave, njeno vztrajanje pri ukrepanju zaradi sina - npr. njen predlog, da se ga postavi pod skrbništvo - njeno opozarjanje na porabo sinovih financ in opozarjanje na pogoje njegovega bivanja, ki niso realni) in posledično na vsa njena ukrepanja v zvezi z njim. Njena nerealna pričakovanja v zvezi s tem posegajo tudi na področje sodstva in socialne službe, saj jih vključuje v postopke, ki pa zaradi njenega bolezenskega stanja nimajo realne osnove. Zaradi vsega tega nasprotna udeleženka ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi. Pri tem ne poskrbi niti za svoje materialno stanje, zaradi česar lahko v prihodnosti pride do tega, da ne bo zmogla poskrbeti - ne le za svoje nepremičninske zadev in finance - pač pa tudi za osnovne življenjske zadeve. Škode, ki nasprotni udeleženki na premoženjskem področju zaradi tega nastaja že sedaj, ni mogoče odvrniti drugače kot z institutom skrbništva. Zaradi vsega tega se nasprotna udeleženka ne more zastopati sama pred organi v različnih postopkih, prav tako pa že sedaj ne more poskrbeti zase na področju financ in skrbi za svoje nepremičnine (7., 11., 13. in 14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

3.Sodišče prve stopnje je presodilo, da so glede na ugotovljena dejstva izpolnjeni vsi materialnopravni pogoji iz prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika1, ki določajo, kdaj je mogoče odraslo osebo postaviti pod skrbništvo, zato je nasprotno udeleženko z izpodbijanim sklepom postavilo pod skrbništvo v obsegu, kot izhaja iz zgoraj povzetega izreka, ter za stalnega skrbnika določilo zakonitega udeleženca.

Povzetek navedb iz pritožbe in iz odgovora na pritožbo

4.Nasprotna udeleženka se po svojem pooblaščencu pritožuje zoper I., II., in III. točko izreka zgoraj citiranega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se ne strinja z mnenjem izvedenke psihiatrične stroke dr. Silve Demšar, saj sama smatra, da je sposobna opravljati prav vse ključne naloge v svojem življenju. Pojasnjuje, da je povsem sama vložila več vlog, vključno z vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči, kar dokazuje njeno razumevanje pravnih postopkov, rokov in pravic. Sama tudi vodi vse bančne in finančne zadeve. Dejstvo, da je imela na bančnem računu negativno stanje v višini 5,00 EUR, nikakor ne dokazuje pomanjkanja poslovne sposobnosti, saj to še ne dokazuje neurejenosti finančnih razmer. Presoja poslovne sposobnosti mora biti vezana na dolgotrajnejše in ponavljajoče se vedenje, kar pa v tem primeru ni izkazano. Pritožnica opozarja, da se je pregleda pri izvedenki udeležila v izrazito neobičajnem psihofizičnem stanju, ki je posledica njene obremenjenosti zaradi številnih sodnih postopkov, ki tečejo že skoraj 20 let. To bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, in zato zgolj ta pregled ne more predstavljati osnove za odločanje.

4.Pisanja nasprotne udeleženke različnim organom so izraz legitimnega prizadevanja za pravno zaščito in sodno varstvo svojih pravic. Gre za način njene artikulacije nezadovoljstva z delovanjem institucij in za izražanje njenega občutka nemoči, ne pa za dokaz njene nestabilnosti. Nasprotna udeleženka se zaveda, da lahko tretje osebe, ki je ne poznajo, njena ravnanja vidijo kot nenavadna, čustveno obremenjena ali celo zmedena, zlasti ko izraža nezadovoljstvo z delovanjem institucij, vendar tak vtis ni posledica njene prave narave, temveč trenutnega psihičnega pritiska in dolgotrajne spregledanosti v postopkih. V pritožbi ponavlja, da že celo življenje skrbi sama zase. Sklicevanje na sodbo P 839/2010 Okrožnega sodišča v Celju, s katero je bilo odločeno, da mora nasprotna udeleženka predlagatelju vrniti določen znesek, ni pravnorelevantno. Bistveno je, da nasprotna udeleženka v zadnjih letih izkazuje samostojno upravljanje s svojim premoženjem, razumevanje pravnih postopkov, sposobnost pravnega komuniciranja in ohranjanje osebne neodvisnosti. Posamezna napačna ravnanja v preteklosti niso odločilna. Sodišče v tej zadevi ne bi smelo brez pridržkov slediti izvedenskemu mnenju, ampak bi moralo presojati celoten kontekst življenjske situacije nasprotne udeleženke. Izvedensko mnenje je bilo izoblikovano na podlagi enega stika izvedenke z nasprotno udeleženko. Ker gre po ustavnosodni praksi celo pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti za hud poseg v ustavne pravice posameznika, je to mogoče le v izjemnih primerih, zato mora sodišče, tudi če je izvedensko mnenje ključni dokaz, presoditi, ali je odvzem poslovne sposobnosti utemeljen.

5.Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotoval pritožbenim navedbam.

Presoja pritožbenih navedb

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Čeprav pritožnica v uvodu navaja, da sklep izpodbija iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, je večina njenih pritožbenih navedb po vsebini usmerjenih v izpodbijanje ugotovljenih dejstev, v manjšem delu pa z njimi uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

8.Sodišče je pravnorelevantna dejstva, povzeta zgoraj, ugotovilo po dokazni oceni izvedenskega mnenja (10. točka izpodbijanega sklepa), izpovedi nasprotne udeleženke (12. točka izpodbijanega sklepa) in predloženih listin (16., 18. in 19. točka izpodbijanega sklepa). Dokazna ocena sodišča prve stopnje je analitično sintetična in tako v celoti skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

9.Zgolj pritožbeno izražanje nestrinjanja z izvedenskim mnenjem ne more izpodbiti dokazne ocene sodišča prve stopnje, da je izvedensko mnenje popolno, logično in notranje skladno (10. točka izpodbijanega sklepa). Pritožba ne izpodbija zaključka, da noben od udeležencev ni imel nobenih pripomb na ustno podano dopolnitev izvedenskega mnenja, kar še dodatno utemeljuje pravilnost dokazne ocene.

9.Pritožba opozarja na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil osebni račun nasprotne udeleženke v času izdaje izpodbijanega sklepa v negativnem stanju le v višini 5,00 EUR. S to navedbo skuša (vsaj smiselno) izpodbiti dejansko ugotovitev, da je pri nasprotni udeleženki trajno okrnjena sposobnost razsojanja2. Dejstvo o negativnem stanju na osebnem računu nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje upoštevalo le pri dokazni oceni njene izpovedi (prim. prvi odstavek 12. točke izpodbijanega sklepa), ni pa bilo za odločilno za ugotovitev glede njene zmožnosti za razsojanje (prim. zadnji odstavek na 8. strani izpodbijanega sklepa v zvezi z 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) in za presojo obstoja materialnopravnih pogojev iz prvega odstavka 262. člena DZ. Enako velja tudi za sodbo P 839/2010 Okrožnega sodišča v Celju (prim. prvi odstavek 12. točke izpodbijanega sklepa), zato ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje svojo presojo oprlo na posamezna ravnanja nasprotne udeleženke in ne na njeno dolgotrajnejše in ponavljajoče se ravnanje.

10.Ravno nasprotno, presoja sodišča prve stopnje temelji na trenutnem zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke, ki je kronificirano in trajno (oziroma dalj časa trajajoče), ter na tehtanju, v kakšnem obsegu jo je treba, ker zaradi te duševne motnje ni sposobna sama brez nastajanja (nadaljnje) škode poskrbeti za svoje pravice in koristi, postaviti pod skrbništvo. Ne drži torej pritožbena navedba, da se je sodišče prve stopnje oprlo na enkratno ravnanje nasprotne udeleženke v preteklosti (bodisi na negativno stanje na njenem bančnem računu, bodisi na nevračilo denarja predlagatelju), s čimer mu smiselno očita zmotno uporabo materialnega prava.

11.Izvedeni dokazi - zlasti pa predložena listinska dokumentacija - zajemajo obdobje več let, zato ugotovljenih dejstev pritožnica ne more izpodbiti s pritožbenima navedbama, (i.) da je bila zaradi stresa ob pregledu pri izvedenki v neobičajnem psihofizičnem stanju, (ii.) in da zato zgolj kratkotrajen pregled pri izvedenki ne more biti ustrezna podlaga za odločanje. Sodišče je izvedensko mnenje v dokazni oceni namreč kritično pretreslo skladno s kriteriji iz drugega odstavka 243. člena ZPP, pri čemer je ugotovitve izvedenke primerjalo z vsebino predloženih listin, ki se nanaša na obdobje več let.

11.Sodišče je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da nasprotna udeleženka zaradi narave svoje duševne motnje v razmerjih do drugih lahko deluje zelo prepričljivo (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), ker vsebina blodnjavih motenj lahko deluje realno. Takšna bolezen zato velikokrat ni prepoznana in diagnosticirana (9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Bistvo duševne motenje pri nasprotni udeleženki je (glede na ugotovljeno dejansko stanje) v tem, da ima zaradi nje hudo moteno presojo realnosti in posledično okrnjeno zmožnost razsojanja na področju sprožanja različnih sodnih in upravnih postopkov, kar ji preprečuje, da bi brez škode zase poskrbela za svoje pravice in koristi, škoda pa ji zaradi tega že nastaja tudi na finančnem in nepremičninskem področju (prim. drugi odstavek na 23. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ugotovitev glede negativnih posledic oziroma škode, ki nasprotni udeleženki zaradi posledic ugotovljene duševne motnje že nastaja, pritožba konkretizirano ne izpodbija.

12.Ravno zaradi narave ugotovljene duševne motnje pri nasprotni udeleženki, pritožba zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je nasprotna udeleženka celo življenje sama in brez pomoči opravljala vse posle na premoženjskem področju. Enako velja za pritožbeno navedbo, da je nasprotna udeleženka sama vložila več procesno popolnih vlog in celo uspela z vlogo za odobritev brezplačne pomoči. Ta dejstva namreč ne izpodbijejo ugotovitve, da ima nasprotna udeleženka moteno presojo realnosti in da ravno zaradi tega v različnih postopkih ne more poskrbeti za varstvo svojih pravic in koristi ter zavarovati svojega premoženja, kljub temu da sicer lahko razume vsebino vlog in posameznih procesnih dejanj v postopkih. Ob tako ugotovljenih dejstvih zato ni utemeljena pritožbena navedba, da različni dopisi nasprotne udeleženke predstavljajo zgolj njen način izražanja pri prizadevanju za pravno zaščito svojih koristi in pravic.

Končna presoja pritožbe

13.Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I., II. in III. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 366. členom ZPP).

O pritožbenih stroških

14.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, o njihovi porazdelitvi pa je odločalo po kriteriju prostega preudarka na podlagi drugega odstavka 56. člena ZNP-1. Ker nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče sklenilo, da je dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagatelj stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.

-------------------------------

1Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika (prvi odstavek 262. člena DZ).

2Pritožba sicer uporablja pojem poslovne sposobnosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.