Jedro

Pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča znotraj večjega stanovanjskega naselja je potreben celovit pristop, ne parcialno urejanje prostorske situacije v naselju. Takšen pristop narekuje vključenost vseh potencialno prizadetih skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov v postopek. Delitev parkirišč, ki so bila načrtovana in izvedena za vse stavbe v naselju (smiselno tretji odstavek 43. člena ZVEtL-1), predpostavlja, da so v postopek vključeni vsi, ki jih takšna delitev zadeva.

Izrek

I.Pritožbama se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (I., II., III., V. in VI. točki izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega sodišča se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta parceli 106/10 in 122/14, k. o. 0000 X., skupno pripadajoče zemljišče k stavbam na naslovu Naselje A. 163 do 174 (stavbe z ID znakom: 0000-316, 0000-317, 0000-318, 0000-319, 0000-320, 0000-321, 0000-322, 0000-323, 0000-324, 0000-325, 0000-326, 0000-327), v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov teh stavb (I. točka izreka), da je elaborat ID ... s poročilom izvedenca mag. B. B. z dne 8. 6. 2024 sestavni del sklepa (II. točka izreka) in da se nepremičnini ID znak parcela 0000 106/10 in ID znak parcela 0000 122/14, po pravnomočnosti sklepa in evidentiranju v katastru nepremičnin, v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča (ID zaznambe ...) vpišeta v zemljiško knjigo kot splošna skupna dela stavbe v korist stavb z ID znakom 0000-316, 0000-317, 0000-320, 0000-321, 0000-322, 0000-324, 0000-325, 0000-327, vsake do deleža 15/164, ter v korist stavb z ID znakom 0000-318, 0000-319, 0000-323 in 0000-326, vsake do deleža 11/164 (III. točka izreka). Kar so predlagatelji predlagali več ali drugače (določitev parcel 106/9 in 122/13 k. o. 0000 X. kot pripadajočega zemljišča) je zavrnilo (IV. točka izreka). Postopek glede ugotovitve služnostne pravice vožnje z vsemi vrstami motornih vozil in hoje v korist vsakokratnega lastnika parcel 123/2 in 123/3, k. o. 0000 X., po predlogu prvega udeleženca, je ustavilo (V. točka izreka). Ustavilo je tudi postopek glede ugotovitve služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili za potrebe dostopa do parcele 123/12, k. o. 0000 X., ter služnostne pravice za vzdrževanje vgrajene infrastrukture za komunalne vode v korist nasprotne udeleženke (VI. točka izreka).

2.Nasprotna udeleženka (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka ali občina) se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 (v zvezi s 3. členom ZVEtL-12 in 37. členom ZNP3 ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa (zavrnitev predloga), podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Trdi, da so bile parkirne površine ob izgradnji predvidene za celotno naselje, športni park in industrijski kompleks, ter da delitev ni bila predvidena. Sodišče je parkirišče določilo kot pripadajoče zemljišče izključno stavbam Naselje A. 163 - 174. Preostale stavbe so prikrajšane za parkirišča, predlagatelji pa imajo celo več parkirišč kot jim jih po normativu (eno parkirno mesto na stanovanje) pripada. Izvedensko mnenje je ostalo nepopolno, sodišče bi moralo imenovati novega izvedenca. Sodišče je na podlagi zgolj ene pogodbe zaključilo, da so kupci sofinancirali izgradnjo komunalne infrastrukture. Mnogi kupci niso pridobili stanovanj na podlagi pogodb iz leta 1983, temveč na podlagi stanovanjskega zakona iz leta 1991 ali celo kasneje. Parkirišča tudi niso komunalna infrastruktura. Parkirišče je vse od izgradnje dalje v občinski lasti. Kar zadeva preteklo in dejansko rabo gre za javno parkirišče. Predlagatelji bi morali izkazati izključno uporabo. Na parkirišču je 170 parkirnih mest, v stavbah Naselje A. 163-174 pa je 164 stanovanj. Že glede na normativ iz projektne dokumentacije (eno parkirno mesto na stanovanje) parkirišče ni bilo namenjeno le predlagateljem. Pripadajoče zemljišče je nedopustno razširjeno še za 2 m od robnika, glede katerega ni izkazana pretekla raba, pri čemer nadstreški in vozila (na severnem in vzhodnem delu) segajo le nekaj cm čez robnik. Namen postopka ni zagotavljanje dodatnih površin za potrebe vzdrževanja objektov na pripadajočem zemljišču. Pas na južnem delu je namenjen normalnemu funkcioniranju javne ceste. Na njem je postavljena javna razsvetljava, nanj se odlaga sneg ob pluženju.

3.Tudi prvi udeleženec (v nadaljevanju: udeleženec ali C.) izpodbija sklep iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da odloči, da je cesta, kot izhaja iz skice izvedenca z dne 11. 3. 2018, pod enakimi pogoji dostopna vsem, podredno pa, da je skupno pripadajoče zemljišče tudi k stavbi 288, k. o. X., oziroma da se ustanovi in v zemljiško knjigo vpiše stvarna služnost hoje in vožnje z vsemi vrstami motornih vozil in drugih vozil, v korist vsakokratnega lastnika parcel 123/2 in 123/3, k. o. 0000 X., ter v breme vsakokratnih lastnikov parcel 106/1 in 122/4, k. o. 0000 X., oziroma novo nastalih parcel.

Sodišču očita, da ni izvedlo materialno procesnega vodstva. Predhodno je bila izdelana drugačna skica, ki je za dostopno pot predvidevala posebno parcelo (106/7 in 122/9). Predlagatelji so soglašali s takšno parcelacijo in tudi umaknili predlog v delu, ki se nanaša na dovozno pot. Sodišče umika nepravilno ni upoštevalo. Za umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca, zato sodišče postopka v tem delu ne bi smelo nadaljevati. Udeleženec se je utemeljeno zanašal, da bo zemljišče ostalo cesta. Vloga občine mu ni bila vročena, šele na naroku 21. 5. 2024 je bil seznanjen, da je občina nasprotovala umiku predloga. Šele ko je postalo jasno, da bo sodišče odločalo tudi o delu zemljišča, kjer poteka cesta, je nastala potreba po izpostavitvi dejstva, da gre za skupno pripadajoče zemljišče tudi k stavbi 288. Že v dokumentaciji iz 1982 je bil za dostop do stavbe C. predviden dostop po cesti. Ugotovitev, da so parkirišče uporabljali tudi obiskovalci športnih objektov, dostavljavci, sprehajalci in zaposleni pri D., je v nasprotju z nadaljnjo ugotovitvijo, da to ne ustvarja učinka javnega dobra. Po Zazidalnem načrtu Naselje A. - I. faza je bila na delu parcel 106/1 in 122/4 predvidena izgradnja parkirišča, vključno z dovozom, ki služi tudi za dostop do stavbe na parceli 123/3. Narava postopka in široka pooblastila so sodišču narekovala presojo, ali je zemljišče v delu, kjer v naravi poteka cesta, pripadajoče zemljišče tudi k stavbi 288. Predlagatelji so soglašali z ustanovitvijo služnostne poti, drugačna ugotovitev je napačna. Vsebina služnosti je bila na naroku 21. 5. 2024 dovolj jasno definirana. Odločilna dejstva torej niso bila sporna. Ker po izgradnji stavbe v letu 1986 ni bilo nobenih omejitev glede dostopa do stavbe, C. nanje ne pristaja. Ni razlogov za ustanovitev služnosti na zemljišču, ki je cesta, zgolj v korist trenutnega lastnika. Sklep o ustavitvi postopka glede služnosti bi moral vključevati odločitev, da se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

4.Predlagatelji so v odgovoru na pritožbi predlagali njuno zavrnitev, nasprotna udeleženka pa je v odgovoru na pritožbo udeleženca le-tej delno pritrdila.

5.Pritožbi sta utemeljeni.

6.Pravno podlago izpodbijane odločitve predstavlja ZVEtL-1,4 ki določa merila, po katerih sodišče ugotavlja tisto zemljišče, ki je bilo v času učinkovanja obrnjenega načela superficies solo cedit neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe ali več stavb hkrati (42. člen ZVEtL-1). ZVEtL-1 v 1. odstavku 44. člena vzpostavlja (izpodbojno) domnevo, da je lastnik stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, tudi lastnik zemljišča, za katerega sodišče ugotovi, da je bilo po (pred)tranzicijskem pravu njeno funkcionalno zemljišče.5 Uvodoma velja še poudariti, da se v postopku po ZVEtL-1 pridobljena pravica na pripadajočem zemljišču ne pridobiva na novo, ampak se z namenom ureditve nepremičninskih evidenc le ugotavlja za nazaj.6

7.Sodišče prve stopnje je skladno z merili iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, na podlagi neposredne zaznave ob terenskem ogledu ter ob pomoči izvedencev urbanistične in geodetske stroke, ugotovilo, da sta parceli 106/10 in 122/14,8 (pred parcelacijo del parcel 106/1 in 122/4), v naravi parkirišče z dovozno potjo in 2 metrskim zelenim pasom, potrebni za redno rabo stavb na naslovu Naselje A. 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 173 in 174,9 ter predstavljata skupno pripadajoče zemljišče k tem stavbam. V dejansko podlago izpodbijanega sklepa je zajelo naslednja pravno pomembna dejstva:

8.Gradnja parkirišča je bila povezana z izgradnjo novega blokovskega naselja. Gradnja stanovanjskega naselja s komunalno infrastrukturo je potekala na podlagi zazidalnih načrtov (iz leta 1980 in 1982), sprejetih na podlagi občinskih prostorskih aktov. Znotraj območja gradnje sta se nahajali tudi parceli 106 in 122, kasneje parcelirani v 106/1, 106/2, 106/3 in 106/4 ter 122/1, 122/4 in 122/5. Načrtovana je bila gradnja 19 blokov s 300 stanovanji in 386 parkirnimi mesti.10 Glede na normativ (eno parkirno mesto na stanovanje) so bila parkirna mesta načrtovana za potrebe stanovalcev, športnega centra in industrijskega kompleksa. Realizirana je bila gradnja 23 blokov in 311 parkirnih mest, športni center ni bil zgrajen (zato ni bilo potrebe za ureditev parkirišča v načrtovanem obsegu). Na parcelah 106/1 in 122/4 (severno od zgrajenega naselja) je bila načrtovana gradnja parkirišča z 292 parkirnimi mesti z dovozom, realizirana pa je bila gradnja 170 parkirnih mest. V blokih Naselje A. 163-174 je 167 stanovanj. Po pogodbah o soinvestitorstvu in kupoprodaji stanovanj so kupci stanovanj v Naselju A. soinvestirali komunalno ureditev zemljišč znotraj naselja.11 V naravi gre za parkirišče s parkirnimi mesti, ki so deloma pokrita z nadstreški. Slednja so investirali (nekateri) stanovalci stavb Naselje A. 163 - 174. Stanovalci teh stavb, ki so tudi najbližje parkirišču (od njega jih loči le dovozna cesta v naselje), so njegovi stalni uporabniki. V bližini ni športnih površin, niti industrijskega kompleksa. Nekdaj je ob parkirišču stal znak, da je parkiranje dovoljeno za stanovalce blokov A - B - C - D. Iz skice arhitekturne situacije iz leta 1982 izhaja, da so imeli takšno oznako bloki Naselje A. 163 - 174. Etažni lastniki v blokih Naselje A. 175, 176 in 177 z 41 stanovanji, uporabljajo parkirišča na zahodnem delu stavb (na voljo jim je 42 parkirnih mest), etažni lastniki v blokih Naselje A. 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161 in 162 s 112 stanovanji, pa uporabljajo parkirišča vzhodno in južno od stavb (na voljo jim je 99 parkirnih mest12 ).13 Današnje prometne oznake ob parkiriščih predstavljajo navzven izražen konsenz o delitvi parkirišč v naselju. Del pripadajočega zemljišča je tudi 2 m (na vzhodu, severu in jugu) oziroma 1,8 m (na zahodu) širok zeleni pas.

9.8. Na podlagi sočasne in enakovredne uporabe vseh kriterijev iz 1. odstavka 43. člena ZVEtL-1 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sporno zemljišče ni v javni rabi. Parkirišče in dovozna pot nista bila načrtovana in zgrajena kot javna površina. Ob dejstvu, da je parkirišče prosto dostopno, brez oznak o prepovedi parkiranja (razen za stanovalce), tudi občasna uporaba parkirišča s strani drugih oseb (obiskovalcev, sprehajalcev, dostavljavcev, zaposlenih pri D.) ne pomeni, da gre za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar, ne le etažnih lastnikov. Pritožbene navedbe, v okviru katerih nasprotna udeleženka mestoma zatrjuje, da gre za javno površino, mestoma pa, da gre za zemljišče, namenjeno tudi drugim stanovalcem Naselja A., so tudi notranje nekonsistentne. Nekonsistentnost se izkazuje tudi v dejstvu, da je nasprotna udeleženka glede parkirišča trdila, da gre za javno površino, glede dovozne poti do teh parkirišč pa je uveljavljala služnost (po njenem torej do javnega parkirišča vodi pot, ki je pripadajoče zemljišče, na katerem ima občina služnost).

10.Kupci stanovanj v stavbi v etažni lastnini so s pridobitvijo stanovanj ex lege pridobili pravico uporabe na stavbišču in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavb.14 Ker so z nakupom posameznih stanovanjskih enot pridobili tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču ne glede na to, ali je šlo za izrecen zapis v pogodbi in ali so za zemljišče kaj posebej plačali, so vprašanja, ki jih nasprotna udeleženka naslavlja v pritožbi - ali iz (vseh) kupoprodajnih pogodb izhaja, da so kupci sofinancirali izgradnjo komunalne infrastrukture, in ali so parkirišča sploh komunalna infrastruktura - pravno nepomembna.

10.Neutemeljeni so pritožbeni očitki nasprotne udeleženke o nedopustni širitvi pripadajočega zemljišča. Obstoj zelenega pasu okoli parkirišča je bil predviden že v prostorskem aktu iz obdobja načrtovanja gradnje. Njegovo širino je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedenca urbanista. Glede na njegovo pojasnilo v zadnji pisni dopolnitvi mnenja (list. št. 459 v spisu) in ob zaslišanju, je za podlago uporabil zemljiškokatastrski načrt, na katerega je vpel načrt parkirišča iz zazidalnega načrta (obseg zelenega pasu je ustrezno pomanjšal), geodet pa je na terenu potrdil pravilnost tako ugotovljenega zelenega pasu. Dokazno gradivo (meritve in fotografije na list. št. 751 v spisu) ne potrjujejo pritožbene trditve, da je južni del pripadajočega zemljišča del cestnega telesa, na katerem stoji javna razsvetljava. Na južnem delu znaša razdalja med robom parkirišča in cesto 3 m. Javna razsvetljava je postavljena povsem ob cesti, ne v 2 metrskem pasu. Na tem mestu pritožbeno sodišče ponovno opozarja na nekonsistentnost trditev občine, podanih v zvezi s parkiriščem in dovozno potjo.

11.Udeleženec je med postopkom trdil, da je sporno zemljišče v obsegu dovozne poti do parkirišča in in njegove nepremičnine javna površina oziroma služnostna pot. Kljub opozorilu na naroku 21. 5. 2024, da navedb, ki jih bodo udeleženci podali po zaključku naroka, sodišče ne bo upoštevalo, je trditev, da gre za skupno pripadajoče zemljišče (tudi) k stavbi 288, stoječi na parceli 123/2, prvič podal šele v vlogi z dne 10. 6. 2024. Sodišče prve stopnje je presodilo, da gre za prepozno, in zato neupoštevno trditev. Udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja na zmotnost takšne presoje. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je bil zaradi napačne uporabe pravila o prekluziji prikrajšan v pravici do izjave.

12.Na naroku 9. 10. 2020, na katerem je bil (po pooblaščenki) navzoč tudi udeleženec,15 so predlagatelji soglašali, da se dovozna pot odparcelira na način kot izhaja iz delovne skice geodeta z dne 11. 3. 2018,16 (po tej skici dovozno pot predstavljata parceli 106/7 in 122/9, ostale parcele - 122/6, 122/8, 106/8 in 106/6 pa parkirišče) in ostane v lasti občine kot javna pot, ter predlog v tem delu umaknili. Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko v zvezi z njeno izjavo, da ji glede dovozne poti zadošča služnost, pozvalo, naj sporoči, ali je njeno vlogo šteti kot predlog za nadaljevanje postopka glede dovozne poti v smislu 23. in 24. členu ZNP.17 Nasprotna udeleženka je v vlogi z dne 29. 10. 2020 izjavila, da ne soglaša z delnim umikom predloga, ki se nanaša na dovozno pot, ter predlagala nadaljevanje postopka glede dovozne poti. Predlog je bil posredovan v izjavo predlagateljem, ne pa tudi udeležencu,18 ki je bil z nastalo procesno situacijo in njenimi pravnimi posledicami prvič ustrezno seznanjen na naroku 21. 5. 2024.19 V vlogi z dne 10. 6. 2024 je navedel, da ni mogel vedeti, da občina ne bo sprejela umika predloga glede dovozne poti in da naj se za primer, če dovozna pot ne bo javna površina, zemljišče ugotovi kot skupno pripadajoče zemljišče tudi v korist stavbe 288.

13.Po pravilih nepravdnega postopka za delni umik predloga ni potrebno soglasje drugih udeležencev postopka. Umik predloga tudi ne pomeni nujno ustavitve postopka v tem delu - postopek se kljub umiku predloga nadaljuje, če drug udeleženec v roku predlaga nadaljevanje. Nasprotna udeleženka je predlagala nadaljevanje postopka glede dovozne poti, zato je sodišče (tudi) o njej pravilno meritorno odločalo.

14.Uporabo določb o prekluziji (286. člen ZPP20 v zvezi s 37. členom ZNP) je treba glede na naravo postopka po ZVEtL-121 ustrezno prilagoditi in upoštevati vse tiste navedbe strank, ki bodo lahko pripeljale do dokončne ureditve razmerij.22 Sodišče mora najti ustrezno ravnotežje med posebnostmi postopka po ZVEtL-1 (ena teh je varstvo javnega interesa za uskladitev množično neurejenih nepremičninskih evidenc) in varstvom pravice do sojenja v razumnem roku.

15.Po prejemu informacije, da občina ne vztraja pri stališču, da je dovozna pot javno dobro, je udeleženec brez dvoma potreboval določen čas za razmislek o tem, kako (spremenjeno) stališče občine, zaradi katerega se je postopek nadaljeval glede celotne površine parcel 106/1 in 122/4, vpliva na njegov pravni položaj. Neživljenjsko (pretirano strogo) bi bilo pričakovanje, da bi že na naroku dojel razsežnosti procesnega manevra občine, in da bi že na naroku podal trditve, s katerimi bi zavaroval svoje interese, ali si zagotovil ustrezen rok za podajo takšnih trditev. Ker udeležencu ni bil dan razumen rok za podajo "zadnjih" navedb, je treba njegove navedbe v vlogi z dne 10. 6. 2024 šteti za pravočasne. Trditev, da gre v obsegu dovozne poti za pripadajoče zemljišče tudi k njegovi stavbi (dovozna pot je funkcionalno povezana tudi s stavbo C.), udeleženec opira na ugotovitev izvedenca urbanista, da je bila po Zazidalnem načrtu Naselje A. - faza I, na delu parcel 106/1 in 122/4 predvidena izgradnja parkirišča, vključno z dovozom, ki služi istočasno za dostop do stavbe na parceli 123/2. S tem, ko pravno pomembnih dejstev ni vsebinsko obravnavalo, je sodišče prve stopnje zagrešilo postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

16.Četudi je postopek po ZVEtL-1 predlagalni postopek, mora sodišče v njem nekatera dejstva ugotavljati po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti mora paziti tudi na udeležbo potencialnih udeležencev v postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča k večstanovanjskim stavbam. Če se v postopku nakazuje, da bi določeno zemljišče lahko bilo skupno pripadajoče zemljišče več stavbam, v postopek pritegne tudi etažne lastnike teh stavb (prim. drugi odstavek 48. člena ZVEtL-123 ). Nasprotna udeleženka utemeljeno izpostavlja ugotovitev izvedenca urbanista, da je zazidalni načrt naselje obravnaval kot celoto, oziroma da v njem delitev parkirnih mest ni bila predvidena. Mnenje izvedenca, da naj v primeru, če se etažni lastniki ne strinjajo z delitvijo parkirnih mest, parkirišče ostane skupno za celotno Naselje A. (in je skupno pripadajoče zemljišče za stavbe Naselje A. 155 - 177), je po presoji pritožbenega sodišča sodišču prve stopnje narekovalo postopanje po drugem odstavku 48. člena ZVEtL-1.

17.Po podatkih v spisu je sodišče prve stopnje etažne lastnike stavb Naselje A. 155 - 162 in 175 - 177 obvestilo o postopku24 in jih pozvalo k udeležbi. Obveščanja o postopku v smislu 9. člena ZEtL-1 pa ne gre enačiti s pritegnitvijo v postopek po drugem odstavku 48. člena ZVEtL-1 (v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZVEtL-125 ). Gre za različna (različno intenzivna) nivoja seznanjanja potencialno zainteresiranih oseb s postopkom, z različnimi pravnimi posledicami (učinki).26 Sodišče prve stopnje etažnih lastnikov omenjenih stavb ni seznanilo s procesnim gradivom, ki zadeva njihove pravice (ni jim vročalo predloga niti mnenja izvedenca urbanista), niti jim ni omogočilo izjave. V izostanku takšnega ravnanja sodišče prve stopnje njihovega molka (pasivnosti) ne bi smelo tolmačiti na način, da soglašajo s predlogom za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča le k nekaterim stavbam Naselja A. (torej s predlogom, ki ga niso prejeli). Pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča znotraj večjega stanovanjskega naselja je potreben celovit pristop, ne parcialno urejanje prostorske situacije v naselju. Takšen pristop narekuje vključenost vseh potencialno prizadetih skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov v postopek. Delitev parkirišč, ki so bila načrtovana in izvedena za vse stavbe v naselju (smiselno tretji odstavek 43. člena ZVEtL-127 ), predpostavlja, da so v postopek vključeni vsi, ki jih takšna delitev zadeva.

18.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo ter zaradi opisanih postopkovnih nepravilnosti (le-teh glede na njihovo naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče sámo) in posledično pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja, sklep v izpodbijanem delu (I., II., III. , V. in VI. točki izreka), razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354., 355. in 366. člen ZPP ter 3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP). V njem bo moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti potencialne udeležence seznaniti s procesnim gradivom, ki zadeva njihove pravice, jih pozvati k izjavi, ter odločiti, da se udeležijo postopka kot udeleženci. Opredeliti se bo moralo tudi do trditvene in dokazne podlage C. v zvezi z dovozno potjo.28 Če bodo to terjala novo ugotovljena dejstva, bo treba izvesti novo parcelacijo parcel 106/1 in 122/4, nato pa ponovno odločiti o predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča ter (po potrebi, in v primeru nespornosti) o zahtevkih za ugotovitev obstoja stvarne služnosti.

19.Dopolnitev postopka na prvi stopnji je nujna za zagotovitev pravic udeležencev do učinkovitega sodnega varstva (v nasprotnem bi bile trditve in dokazi obravnavani le na eni stopnji sojenja). Hkrati z vrnitvijo zadeve v nadaljnji postopek nihče od udeležencev ne bo utrpel hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

20.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

-------------------------------

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami

2 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017

3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, s spremembami in dopolnitvami, v zvezi s 1. odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.

4 Sodišče prve stopnje je odločalo na podlagi določb ZVEtL-1, ki je stopil v veljavo 19. 7. 2017, in se na podlagi prehodne določbe 57. člena uporablja tudi za nadaljevanje in dokončanje postopkov v primerih, kjer je bil predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, vložen pred uveljavitvijo tega zakona.

5 Za zemljišče, za katero se po pravilih 43. člena ZVEtL-1 ugotovi, da je bilo neposredno namenjeno rabi stavbe, v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne velja domneva, da je lastnik zemljišča tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot njegov lastnik, temveč je to lastnik stavbe, katere redni rabi je zemljišče neposredno namenjeno.

6 S končnim namenom ureditve nepremičninskih evidenc se v postopku po ZVEtL-1 ugotavljajo v preteklosti že učinkovito nastale pravne posledice: torej zunajknjižno pridobljena lastninska pravice lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, na njenem pripadajočem zemljišču. Glej M. T. Fajs in J. Debevec, Reševanje nekaterih odprtih vprašanj glede pripadajočih zemljišč po ZVEtL-1, Odvetnik 2017, št. 4 (82) in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 63/2019 z dne 26. 9. 2019.

7 Po 1. odstavku 43. členu ZVEtL-1 se pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upoštevajo (zlasti): - prostorski akti in upravna dovoljenja, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, posamični pravni akti, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo (1. točka), - raba zemljišč (katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrijem in podobno) (2. točka), - pretekla raba zemljišča (3. točka), ter - merila in pogoji iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču (4. točka).

8 Prikazani na skici geodeta z dne 7. 6. 2024 na hrbtni strani list. št. 792 v spisu.

9 Gre za 12 stavb, oziroma 4 velike stavbe - vsaka ima 3 vhode.

10 Gradnja blokov brez zagotovitve zadostnega števila parkirnih mest ne bi bila mogoča (investitor ne bi mogel pridobiti gradbenega dovoljenja).

11 V ceno je bil vključen strošek za ureditev zunanjih površin, kar vključuje izvedbo parkirišč.

12 Na zemljišču med stavbama Naselje A. 159 in 160 je bila namesto parkirišča z 12 parkirnimi mesti urejena zelenica.

13 Glej arhitektonsko situacijo s pripisom števila parkirnih mest v naselju na list. št. 345 v spisu.

14 Z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. RS, št. 44/1997, s spremembami in dopolnitvami) pa so postali skupni lastniki tega zemljišča.

15 C. je udeležbo v postopku priglasil 15. 9. 2018, sklep o njegovi udeležbi v postopku je bil izdan 16. 7. 2020.

16 Skica na list. št. 443a v spisu.

17 Predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje (1. odstavek 23. člena ZNP). Vsak udeleženec lahko v petnajstih dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka (1. odstavek 24. člena ZNP).

18 Glej odredbo o vročanju na list. št. 648 v spisu.

19 Vročena mu je bila sicer vloga predlagateljev z dne 10. 11. 2020, v kateri ti soglašajo s predlogom občine, da ni potrebe, da se dovozna pot izloči iz postopka ugotavljanja pripadajočega zemljišča. Šele na naroku pa je bilo udeležencem postopka predočeno stališče, da se bo postopek ugotavljanja pripadajočega zemljišča nadaljeval glede celotne površine parcel 106/1 in 122/4.

20 Stranke lahko tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (3. odstavek 286. člena ZPP).

21 V njem je preiskovalno načelo bistveno bolj poudarjeno kot v pravdnem postopku.

22 Glej M. Voglar, Nekatera procesna vprašanja v postopkih po ZVEtL-1, Odvetnik, št. 5/2024.

23 Če sodišče po začetku postopka ugotovi, da bi lahko bilo zemljišče, ki je predmet postopka, skupno pripadajoče zemljišče ali pripadajoče zemljišče druge stavbe, katere zemljiškoknjižni lastnik še ni udeleženec postopka, ob smiselni uporabi 5. člena tega zakona odloči, da se bo postopka kot udeleženec udeleževal tudi zemljiškoknjižni lastnik te stavbe.

24 Obvestilo jih je, da bo sodišče v postopku ugotovilo skupno pripadajoče zemljišče k stavbam predlagateljev, da je izvedenec ugotovil, da bi bila sporna zemljišča lahko tudi pripadajoče zemljišče k njihovim stavbam ter da lahko v 30 dveh prijavilo udeležbo (glej primer takšnega obvestila na list. št. 463 v spisu).

25 Če se med postopkom ugotovi, da se postopka ne udeležuje oseba, ki ima položaj udeleženca v postopku, to sodišče po uradni dolžnosti ugotovi, jo pozove k izjavi in jo seznani s procesnim gradivom, ki zadeva njene pravice.

26 Sodna odločba zavezuje le osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, tj. osebe, ki jih je sodišče skladno z 2. odstavkom 48. člena ZVEtL-1 pritegnilo v postopek.

27

V primeru, ko ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, sodišče sporni prostor razdeli po prostem preudarku. Pri tem pravično oceni zlasti predloge udeležencev, prostorsko pogojenost in funkcionalno povezanost zemljišča s posamezno stavbo.

Tudi do trditev, da se severni del dovozne poti uporablja zgolj za dostop do stavbe C. in da je dovozno pot vse od izgradnje stavbe (1986) dalje uporabljal brez omejitev, v zvezi z izpovedjo enega od predlagateljev, da je bila dovozna pot najprej (ko še ni bilo C.) do sredine, oziroma da je bila cesta zgrajena do stavbe C., ko je bila stavba zgrajena.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 5, 5/1, 9, 42, 43, 43/1, 44, 44/1, 48, 48/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.