Jedro

Spor ima naravo spora iz področja sodelovanja delavcev pri upravljanju in vsa obeležja kolektivnega delovnega spora. Za odločanje o takšnem sporu je po ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. V zvezi s spori, kjer je predvidena pristojnost arbitraže in je predmet arbitraže delovni spor, je pristojno delovno sodišče tudi v skladu z 48. členom ZArbit. Tudi 101. člena ZS je treba tolmačiti v tej povezavi – torej tako, da je o predlogih za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, v katerem je dogovorjena arbitražna pristojnost, katere predmet je (kolektivni) delovni spor oziroma ima obeležja takšnega spora, pristojno odločati delovno sodišče prve stopnje, ki ima tudi sicer položaj okrožnega sodišča (98. člen ZS).

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je v „vlogi za zadržanje izvajanja“, ki jo je posredoval Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, navedel, da je delavski direktor, ki je član poslovodstva nasprotnega udeleženca, izrazil nestrinjanje s sklepi direktorja, št. 170, 171 in 172 (1). Delavski direktor meni, da so sklepi v nasprotju z zakonskimi določbami oziroma kolektivno pogodbo, da izbor za delovno mesto temelji na Pravilih in kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi za prosta delovna mesta, ki so prenehala veljati z uveljavitvijo Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, da je sklepanje pogodbe v nasprotju s tem pravilnikom in da je imenovanje na DM koordinator I v nasprotju z določbami dveh dogovorov. Tudi predlagatelj meni, da so sklepi nesprejemljivi, v nadaljevanju pa navaja, da je za te spore pristojna arbitraža in da so na podlagi 102. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju ZSDU) predlagali začetek arbitražnega postopka. Do dokončanja arbitražnega postopka so zahtevali zadržanje izvajanja navedenih sklepov, naslovnemu sodišču pa predlagajo izdajo sklepa o začasnem zadržanju izvajanja sklepov, in sicer do dokončanja arbitražnega postopka.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu (ki ga je sicer opredelilo kot kolektivni delovni spor) in sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa predlog odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Podlaga za takšno odločitev naj bi bila v prvem odstavku 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

3. Okrajno sodišče pristojnosti ni sprejelo. Opozorilo je na 5. točko II. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki določa, da je okrožno sodišče pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, v katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih. Meni, da gre za lex specialis; ker sta tako upnik kot dolžnik gospodarski družbi, je treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih (1. točka prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Za odločanje naj bi bilo zato pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

5. Res je v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo (kot je razumeti zahtevo predlagatelja) in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo (prvi odstavek 266. člena ZIZ), vendar je v zvezi s tem treba upoštevati tudi določbo 5. točke II. odstavka 101. člena ZS, po kateri so okrožna sodišča pristojna v civilnih zadevah za sojenje oziroma za odločanje na prvi stopnji o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, v katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino (2). Gre za specialno določbo, iz katere ne izhaja pristojnost okrožnih sodišč le v primeru predlogov za izdajo začasnih odredb pred začetkom spora, v katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, temveč tudi v zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost. Tudi predlagatelj v tej zadevi navaja, da gre za spor, v katerem je predvideno odločanje arbitraže, nasprotnemu udeležencu pa so že predlagali začetek takšnega postopka.

6. Navedena določba bi torej govorila za pristojnost okrožnega sodišča, vendar ne zaradi tega, ker bi šlo za spor, v katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih – očitno je namreč, da v tem primeru ne gre oziroma ne bi šlo za gospodarski spor, saj predlagatelj in nasprotni udeleženec spora nista gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost (3) – temveč zato, ker gre za zadevo, v kateri je dogovorjena arbitražna pristojnost. Vendar pa je tudi v zvezi s tem treba upoštevati, da je predmet arbitraže lahko ne le civilni oziroma gospodarski spor, temveč tudi delovni spor, določba 5. točke II. odstavka 101. člena ZS pa se glede na opredelitev v II. odstavku nanaša na civilne zadeve, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost. 7. V skladu z Zakonom o arbitraži (v nadaljevanju ZArbit) sodišče lahko ukrepa samo v primerih, za katere je to s tem zakonom določeno (8. člen). Predvidena je pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani (9. člen), možnost odločanja o začasnih ukrepih in pristojnost glede odločanja o dovolitvi izvršitve teh ukrepov (20. in 43. člen: sodišče na predlog nasprotne stranke dovoli izvršitev začasnega ukrepa, ki ga sicer izda arbitraža, o tem pa odloča sodišče, ki je pristojno po pravilih o izvršbi in zavarovanju), izrecno pa je tudi določeno, da v primeru, če je predmet arbitraže delovni spor, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja postopek pred delovnimi sodišči, odloča o vprašanjih iz prvega odstavka 9. člena tega zakona delovno sodišče, ki bi bilo krajevno pristojno za odločanje o sporu, če ne bi bila pristojna arbitraža. 8. Spor med svetom delavcev in delodajalcem je spor iz področja sodelovanja delavcev pri upravljanju, ki je v 6. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) opredeljen kot kolektivni delovni spor, tako pa ga je pravilno opredelilo tudi Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Za razreševanje medsebojnih sporov med svetom delavcev in delodajalcem je predvidena arbitraža (prvi odstavek 99. člena ZSDU), v zvezi s tem pa je – v posameznih primerih: sporih o postavitvi arbitra, imenovanju predsednika arbitraže in izpodbijanja arbitražne odločbe (102. in 104. člen ZSDU) – določena pristojnost sodišča za delovne spore (106. člen ZSDU). Pristojnost sodišča za razreševanje medsebojnih sporov med svetom delavcev in delodajalcem je torej po ZSDU omejena na posamezna vprašanja. Prav tako je pristojnost sodišča in postopek odločanja po ZArbit omejena na dopustnost ali nedopustnost arbitražnega postopka, imenovanje arbitra, izločitev arbitra, prenehanje mandata arbitra, pristojnosti arbitražnega senata, razveljavitev arbitražne odločbe in razglasitev izvršljivosti domačih in priznanje tujih arbitražnih odločb (9. člen ZArbit). Kot navedeno je posebej določena tudi pristojnost sodišč v zvezi z izvršitvijo začasnih ukrepov, ki jih je odredila arbitraža (43. člen ZArbit).

9. V obravnavani zadevi glede na sedanje podatke o kompetenčnem dejanskem stanju ne gre za nobenega od primerov, za katere ZDSU, Zarbit (4) in ZDSS-1 izrecno določajo sodno pristojnost. Kljub temu se v sporu o pristojnosti med različnimi sodišči prvenstveno zastavlja vprašanje, katero sodišče naj opravi tudi ta preizkus in izda ustrezno odločbo. Kot navedeno ima spor naravo spora iz področja sodelovanja delavcev pri upravljanju in vsa obeležja kolektivnega delovnega spora. Za odločanje o takšnem sporu je po ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. V zvezi s spori, kjer je predvidena pristojnost arbitraže in je predmet arbitraže delovni spor, je pristojno delovno sodišče tudi v skladu z 48. členom ZArbit. Tudi 101. člena ZS je treba tolmačiti v tej povezavi – torej tako, da je o predlogih za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, v katerem je dogovorjena arbitražna pristojnost, katere predmet je (kolektivni) delovni spor oziroma ima obeležja takšnega spora, pristojno odločati delovno sodišče prve stopnje, ki ima tudi sicer položaj okrožnega sodišča (98. člen ZS).

10. Vrhovno sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa. Pri ponovnem obravnavanju naj sodišče najprej preizkusi, ali odločanje o predlogu za začasno zadržanje izvajanja sklepov poslovodstva sploh spada v sodno pristojnost. .

Op. št. (1): Iz sklepa št. 170 izhaja, da se dvema delavcema izda pogodba o zaposlitvi za delovno mesto glavnega dispečerja, iz sklepa št. 171 izhaja, da je bila potrjena potreba po dopolnitvi dveh izvajalcev na delovnem mestu dispečer PO I, iz sklepa št. 172 pa izhaja, da se seznam – izpis novih pogodb o zaposlitvi dopolni za I. P., da se ustrezno dopolni plan kadrov in med drugim, da se I. P. pooblasti, da začasno prevzame vodenje sekretariata, v tem času pa se ji plača obračuna skladno z individualno pogodbo, ki je predvidena za vodjo sekretariata, itd. Op. št. (2): V zvezi s tem glej tudi obrazložitev sklepov Vrhovnega sodišča RS III R 18/2010 z dne 13. 4. 2010 in III R 40/2010 z dne 7. 9. 2010. Op. št. (3): Torej ne gre za pravila v postopku v gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, na katero se sklicuje Okrajno sodišče v Ljubljani, niti ne gre za gospodarski spor na podlagi drugih določb ZPP.

Op. št. (4): Kot izhaja iz dosedanjih navedb ne gre za primer izvršitve začasnega ukrepa arbitraže.