Jedro

Ker je bila z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljena odločba prvostopnega upravnega organa, s tem postopek v zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni prvostopni upravni organ o zahtevku oziroma vlogi vlagatelja odločati ponovno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15. 9. 2008, s katero je po nadzorstveni pravici razveljavila kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z dne 22. 5. 2008, izdano tožeči stranki k idejnemu projektu, za obnovo in oživitev stadiona A. v tam navedenem obsegu.

2. Prvostopno sodišče se v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje na prvi odstavek 5. člena ZUS-1 in pojasnjuje, da je bilo z izpodbijano odločbo razveljavljeno kulturnovarstveno soglasje, s čimer je zahtevek tožeče stranke ostal nerešen in bo moral posledično pristojni prvostopenjski upravni organ izdati novo odločbo. Z njo bo ponovno odločil o zahtevi tožeče stranke, ki bo v tem postopku lahko uveljavljala ugovore, ki jih navaja v tožbi. Sodišče nadalje še pojasnjuje, da upoštevaje prehodno določbo 2. alineje 109. člena ZUS-1 tudi v določbi drugega odstavka 277. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP ni več pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, izdano po 274. členu ZUP, če ta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 5. člena ZUS-1. 3. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tožeče stranke. Navaja, da tožena stranka s svojo odločbo zadeve ni vrnila v ponovno odločanje prvostopnemu organu, temveč je izdala dokončno odločbo v upravnem postopku, s katero je dokončno odločila, da se tožeči stranki pravica, da pridobi kulturnovarstveno soglasje, ne prizna. O morebitni izdaji soglasja se bo odločalo v povsem novem in ne ponovljenem postopku, kar pomeni, da je prejšnji postopek končan. Le v primeru, da postopek ni končan, je na podlagi prvega odstavka 5. člena ZUS-1 izključena možnost izpodbijanja upravnih aktov, izdanih v zvezi z rednimi oziroma izrednimi pravnimi sredstvi. Poleg tega v primeru sprejetja stališča prvostopnega sodišča tožbe zoper odločbe o razveljavitvi ali odpravi odločb po nadzorstveni pravici sploh ne bi bile več mogoče, kar je v nasprotju z določbami ZUS-1in tudi z Ustavo RS (23. in 23. člen).

4. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

K 1. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavni zadevi je sporno, ali je zoper odločbo, izdano v upravnem postopku po nadzorstveni pravici, s katero se razveljavi odločba, s katero je odločeno o pravici stranke, dovoljen upravni spor.

7. V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akti, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. V obravnavanem primeru pa je bila z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljena odločba prvostopnega upravnega organa, s čimer pa postopek v tej zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni prvostopni upravni organ o zahtevku oziroma vlogi vlagatelja za izdajo kulturnovarstvenega soglasja k idejnemu projektu, glede katere je bila odločitev razveljavljena, odločati ponovno. Zoper novi akt bo imela tožeča stranka pravico do pritožbe v upravnem postopku in ko bo odločeno o pritožbi, če bodo izpolnjeni pogoji iz ZUS-1, tudi do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo tožeči stranki torej ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločitev o izdaji kulturnovarstvenega soglasja. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zaradi razveljavitve kulturnovarstvenega soglasja zahtevek tožeče stranke za njegovo izdajo ostal nerešen in bo prvostopni upravni organ o njem moral ponovno odločiti ter izdati novo odločbo. Pravilno se je sodišče prve stopnje pri odločitvi oprlo tudi na drugi odstavek 277. člena ZUP, ki določa, da zoper odločbo, izdano po 274. členu ZUP (Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), pritožba ni dovoljena. Po uveljavitvi ZUS-1 se namreč dopustnost upravnega spora zoper odločbe in sklepe, izdane v postopku po nadzorstveni pravici, presoja po določbah ZUS-1. Enako stališče kot v obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v sklepu I Up 576/2007 z dne 10.10.2007. 8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča. K II. Točki izreka:

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).