Jedro

Člani Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja med katerimi je bila tudi tožnica, so soglasno sprejeli sklep, da se občinsko upravo zadolži za pripravo javnega razpisa. Iz tega izhaja, da je Odbor po vsebini določil okvir javnega razpisa, vsi ti predlogi pa so bili nato vključeni v javni razpis, zaradi česar sodišče ne sledi tožbenemu zatrjevanju, da tožnica ni soodločala o vsebini javnega razpisa. Pri tem sodišče ugotavlja, da je v tovrstnih primerih treba opraviti strog test obstoja navzkrižja interesov, pri čemer zadostuje že ustvarjanje videza, da zasebni interes posameznika iz sfere opravljanje javne službe vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Občina Vojnik (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo, št. 330-0002/2016-58 z dne 20. 6. 2016, v točki 1 izreka odločila, da se tožničini vlogi za sofinanciranje naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, ne ugodi, v točki 2 izreka pa, da organ in stranka krijeta vsak svoje stroške upravnega postopka. V obrazložitvi svoje odločitve je prvostopenjski organ navedel, da je komisija za obravnavanje vlog javnega razpisa o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Vojnik v letu 2016 v postopku pregledovanja vlog ugotovila, da tožnica, ki je podala vlogo z vsemi potrebnimi prilogami, sicer izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev sredstev, vendar se kot članica Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (v nadaljevanju Odbor) ni izključila iz postopka odločanja na 5. redni seji tega odbora z dne 15. 3. 2016, tako da v tem postopku nastopa kot vlagatelj in član, kar je v nasprotju s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK), ki govori o tem, da se mora član ali občinski svétnik, ki bi zaprosil za sredstva, v celoti ali popolnosti (iz)ločiti iz vseh faz odločanja o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi sredstev. Iz teh razlogov prvostopenjski organ predmetni tožničini vlogi ni ugodil. 2. Tožnica je zoper navedeno odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki jo je župan Občine Vojnik kot drugostopenjski organ zavrnil (točka 1 izreka), potrdil izpodbijano odločbo (točka 2 izreka), pri tem pa ugotovil, da v postopku niso nastali posebni stroški (točka 3 izreka). Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločitve pojasnil, da je Občinska uprava Občine Vojnik na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vojnik za programsko obdobje 2015-2020 (v nadaljevanju Pravilnik), pri sprejemu katerega je v letu 2015 sodelovala tudi tožnica, pripravila osnutek javnega razpisa v podporo ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vojnik za leto 2016 ter ga predložila Odboru v obravnavo na 5. redni seji. Na tej seji, katere se je udeležila tudi tožnica, se je Odbor odločil za tri večje spremembe v primerjavi z javnim razpisom za leto 2015, pri čemer je tožnica kot članica Odbora v relevantni zadevi sodelovala in odločala tudi o spremembah in o sklepu. Tožnica se ni izločila iz obravnave oziroma iz odločanja in sprejemanja sklepov, vsi sklepi pa so bili izglasovani soglasno. Po stališču drugostopenjskega organa je prvostopenjski organ pravilno upošteval določbo 35. člena ZIntPK, pa tudi tolmačenje slednjega s strani Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) v dopisu z dne 1. 3. 2013, ki v tovrstnih primerih zahteva izločitev funkcionarja iz vseh faz, tako začetnih kot nadaljnjih. Drugostopenjski organ je v pritožbenem postopku pridobil še načelno pojasnilo KPK glede uporabe ZIntPK z dne 17. 8. 2016, ki ugotavlja, da je prišlo v konkretnem primeru v okviru delovanja članov Odbora do vsebinskih odločitev v okviru samega postopka oziroma izvedbe javnega razpisa, zaradi česar KPK zaključuje, da mora biti posameznik (član Odbora), ki je kasneje tudi sam kandidat, iz postopka izločen v celoti, to je od samega začetka izvedbe postopka (vključno s pripravo pravilnika, razpisa itd.) do zaključka postopka (izdaje odločbe). V nasprotnem primeru bi lahko govorili o videzu nasprotja interesov tega člana.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa vlaga tožbo iz razlogov bistvene kršitve določb upravnega postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Po stališču tožnice z njenim sodelovanjem na seji Odbora ni prišlo do navzkrižja interesov. Tožnica navaja, da je skladno z 61. členom Statuta Občine Vojnik navedeni Odbor, katerega članica je tožnica, posvetovalni organ občinskega sveta, ki lahko daje predloge in mnenja iz točno določenih področij. O vsem skupaj pa na koncu odloča občinski svet. Javni razpis je bil pripravljen s strani strokovnih služb občinske uprave. Tožnica zatrjuje, da ni niti na 4. niti na 5. seji Odbora kakorkoli soodločala ali kako drugače vplivala na končno odločitev strokovnih služb glede vsebine razpisa. Na 4. seji je dal župan pobudo o morebitnih omejitvah z namenom večjega učinka sofinanciranja, nikakor pa ni prišlo do odločanja oziroma formalne pobude občinskemu svetu, da se v javni razpis uvedejo omejitve. Na tej seji so člani Odbora zgolj podajali možne omejitve, o nobeni omejitvi pa niso glasovali na noben način. Na 5. seji so se člani Odbora seznanili z osnutkom javnega razpisa, ki pa glede na končno verzijo sploh ni imel vnesenih še vseh omejitev. Člani Odbora v zvezi z vsebino javnega razpisa niso sprejeli nobene odločitve. Sprejeli so zgolj odločitev, da Odbor zadolži občinsko upravo za pripravo navedenega javnega razpisa. Iz navedenih razlogov po tožničinem stališču z njeno vlogo ni prišlo do navzkrižja interesov oziroma do kršenja določbe 35. člena ZIntPK. Tožnica še poudarja, da vse vnesene omejitve niso bile niti predstavljene na 5. seji Odbora v osnutku razpisa, saj so časovno omejitev člani Odbora zaznali šele po objavi javnega razpisa. Zaradi tega tožnica ni bila predčasno seznanjena z dejanskimi pogoji razpisa. Tožnica še navaja, da so bili ob pridobivanju mnenja KPK v pritožbenem postopku tej komisiji poslani napačni in zavajajoči podatki, saj je občina trdila, da so člani Odbora izglasovali omejitve - upoštevajo se zgolj investicije do 15.000,00 EUR ter omejitve za tiste, ki so v zadnjih treh letih že pridobili sredstva za sofinanciranje kmetijske mehanizacije. To po stališču tožnice ne drži, ker so se člani Odbora zgolj seznanili z razmišljanjem občinske uprave, da bi se v razpis za leto 2016 uvedle določene omejitve. KPK je tako na podlagi napačnih podatkov sprejela odločitev, da bi se morala tožnica izločiti iz sodelovanja na 4. in 5. seji Odbora. Drugostopenjski organ je pri odločanju o pritožbi uporabil tudi navedeno stališče KPK, ki je svoje mnenje pripravila na podlagi napačnih vhodnih podatkov. Ravno dejstvo soodločanja in glasovanja o vnosu omejitev v javni razpis je namreč v celotni zgodbi bistvenega pomena. Tožnica sodišču primarno predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči, da se predmetni vlogi tožnice v celoti ugodi, podredno pa, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, v obeh primerih pa naloži toženki povrnitev tožničinih stroškov predmetnega postopka.

4. Toženka je sodišču poslala upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem se je opredelila do tožbenih očitkov. Toženka je izpostavila, da so prisotni člani Odbora na izredni seji, ki je bila opravljena 20. 6. 2016, potrdili, da so bili svétniki seznanjeni s stališči, navedenimi v informativnem pismu KPK, da se mora član odbora ali sveta izločiti v vseh fazah postopka, ki bi vplivali na sam način dodelitve sredstev. Člani Odbora so soglasno sprejeli sklep, da oba člana Odbora, ki sta podala vlogi za dodelitev javnih sredstev, ne moreta sodelovati na javnem razpisu. Toženka izrecno opozarja, da je tožnica tudi članica občinskega sveta. Tako je v tej vlogi sodelovala pri razpravi in sprejemu Pravilnika, na podlagi katerega je bil pripravljen razpis v letu 2016. Osnutek javnega razpisa je bil predložen na 5. sejo Odbora, končna vsebina javnega razpisa pa se je razlikovala od razpisa v predhodnem letu 2015, saj so člani Odbora izglasovali nekatere spremembe, in sicer tri večje spremembe, ki jih je nato občinska uprava, zadolžena za pripravo javnega razpisa, tudi vključila v razpis. Toženka navaja, da ima Odbor večjo in drugačno funkcijo, kot jo želi prikazati tožnica, in nima zgolj predlagalne funkcije, saj tudi v praksi na Odboru dogovorjene dopolnitve in spremembe nato ustrezne službe upoštevajo in takšne predloge vključijo v ustrezne akte, kot je bilo to tudi v konkretnem primeru. Odbor je na podlagi pripravljenega osnutka razpisa na 5. seji predlagal še določene omejitve v razpisu, občinski svet se je s predlaganimi spremembami seznanil, na podlagi vsega navedenega pa je nato občinska uprava pripravila javni razpis, ki je vključeval spremembe, kot jih je predlagal Odbor. Glede na to, da je tožnica sodelovala v treh fazah konkretnega postopka (na Odboru in na občinskem svetu), predvsem pa v postopku v okviru Odbora, sta bila oba organa odločanja v okviru lokalne samouprave mnenja, kot je mnenje podala tudi KPK, da tožnica ne sme sodelovati v javnem razpisu, saj bi bile s tem kršene določbe 35. člena ZIntPK. Toženka zavrača očitke tožnice, da je občina poslala KPK napačno oziroma zavajajočo dokumentacijo, saj je bila na KPK poslana dokumentacija, v kateri je bila samo očitna pisna napaka v delu, ki se je nanašala na glasovanje na izredni seji Odbora, katera je bila naknadno sanirana, medtem ko so v preostalem delu očitki popolnoma neutemeljeni. Po stališču toženke navedena pisna napaka ni bila bistvenega pomena za odločitev KPK, kar je razvidno tudi iz njenega pojasnila z dne 17. 8. 2016. Glede na navedeno toženka vztraja, da bi se morala tožnica izločiti iz postopka odločanja v Odboru oziroma se ne bi smela prijaviti na razpis. Tako je toženka ravnala popolnoma skladno s predpisi, ko vlogi tožnice ni ugodila. Toženka predlaga sodišču, da tožbo zavrže ali zavrne ter tožnici naloži povrnitev toženkinih stroškov postopka.

K točki I izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče uvodoma izpostavlja dejstva, ki vplivajo na ugotavljanje pravilnosti in zakonitosti predmetne odločitve in med strankama niso sporna. Prvo nesporno dejstvo je, da je tožnica podala vlogo na objavljen javni razpis v podporo ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vojnik za leto 2016. Nadalje je kot nesporno ugotoviti, da je bila tožnica v kritičnem času, ko so bila izvedena opravila, potrebna za pripravo predmetnega javnega razpisa, članica Odbora (Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Občine Vojnik) in občinska svétnica Občine Vojnik. Nobena od strank upravnega spora pa tudi ne oporeka dejstvu, da je tožnica sodelovala na dveh sejah Odbora, in sicer na 4. seji, ki je potekala 3. 11. 2015, na kateri so bila obravnavana vprašanja, ki se nanašajo na javni razpis za spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vojnik za leto 2015 (pod točko 3 seje), in na 5. seji, ko so člani Odbora pregledali osnutek javnega razpisa za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vojnik za leto 2016, predlagali dva ukrepa in višino razpisanih sredstev ter v zvezi s tem sprejeli sklep, da se občinsko upravo zadolži za pripravo tega javnega razpisa. Končno pa tožnica tudi ne oporeka zatrjevanemu dejstvu toženke, da je tožnica kot občinska svétnica sodelovala pri sprejemu Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vojnik za programsko obdobje 2015-2020 (Pravilnik), na podlagi katerega je bil (poleg Odloka o proračunu Občine Vojnik za leto 2016) objavljen predmetni javni razpis.

7. Stališči strank pa si bistveno nasprotujeta glede vprašanja, ali so bile pri izdaji izpodbijane odločbe, ki jo je potrdil drugostopenjski organ, pravilno uporabljene določbe 35. člena ZIntPK. Toženka zatrjuje, da bi morala biti tožnica kot članica Odbora, ki nastopa v predmetnem postopku kasneje v vlogi kandidata, iz postopka v celoti izločena, kajti v nasprotnem primeru lahko pride do videza nasprotja interesov tega člana, tožnica pa nasprotno zatrjuje, da z njenim sodelovanjem na seji Odbora ni prišlo do navzkrižja interesov.

8. ZIntPK, katerega vsebina je določanje ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov, ureja področje omejitev poslovanja in posledice njenih kršitev v že omenjenem 35. členu. Ta v prvem odstavku določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da prepoved poslovanja v obsegu, ki izhaja med drugim iz prvega odstavka tega člena, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja. Sedmi odstavek tega člena določa, da so pogodba ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.

9. Sodišče ugotavlja, da predstavlja dodeljevanje sredstev, namenjenih za sofinanciranje v naložbe za opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih, kar je predmet obravnavanega javnega razpisa, druge načine pridobivanja sredstev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, zato predstavlja dodeljevanje teh sredstev sicer dovoljeno dejavnost, vendar zgolj v primeru, če sta izpolnjena pogoja, določena v tretjem odstavku 35. člena tega zakona. Gre za pogoj, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pogoj, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.

10. Glede na navedeno vsebino tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, sodišče opozarja na definicijo nasprotja interesov, ki je opredeljena v določilu 12. točke 4. člena ZIntPK, v skladu s katerim predstavljajo nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Navedeni zakon opredeljuje uradne osebe v 10. točki 4. člena tega zakona kot funkcionarje, uradnike na položaju in druge javne uslužbence, poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Zasebni interes uradne osebe, ki je del opredelitve nasprotja interesov v 12. točki 4. člena tega zakona, pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V 37. členu ZIntPK je opredeljena dolžnost izogibanja nasprotju interesov. Prvi odstavek tega člena določa, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. V skladu z drugim odstavkom tega člena uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

11. Sodišče ugotavlja, da se tožnica ni izločila iz postopka dodeljevanja pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Vojnik, ampak je nasprotno sodelovala tako na občinskem svetu pri sprejemu Pravilniku, ki je predstavljal pravno podlago za objavo razpisa, kot pri obravnavi osnutka predmetnega javnega razpisa. Po presoji sodišča je v primeru, ko tožnica nastopa kot občinska svétnica in predvsem kot članica Odbora in v tem svojstvu sodeluje pri pripravi podlag za objavo javnega razpisa, v nadaljevanju pa poda vlogo za dodelitev teh sredstev, podano nasprotje interesov oziroma vsaj videz nasprotja interesov. V zvezi s tem je upoštevati smisel navedenega zakona, ki je v preprečevanju ogrožanja javnega zaupanja v pravilno, zakonito, transparentno in objektivno izvajanje javne funkcije ali službe, takšno javno zaupanje pa je po stališču sodišča s tožničinim konkretnim ravnanjem ogroženo.

12. Takšno stališče sodišča, kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve te sodbe, potrjuje tudi KPK, ki v dopisu z dne 17. 8. 2016 navaja, da je prišlo v konkretnem primeru v okviru delovanja članov Odbora dejansko do vsebinskih odločitev v okviru samega postopka oziroma izvedbe javnega razpisa, zaradi česar KPK zaključuje, da mora biti tak posameznik (član Odbora), ki je kasneje tudi sam kandidat, iz postopka izločen v celoti, torej od samega začetka izvedbe postopka (vključno s pripravo razpisa itd.) do zaključka postopka, ki se odraža v izdaji odločbe. KPK opozarja tudi na dve svoji predhodni stališči (št. 06241-1/2013-40 z dne 1. 3. 2013 in št. 06262-1/2015-187 z dne 5. 6. 2015), iz katerih izhaja, da se mora občinski svétnik, ki bi zaprosil za kakršnakoli sredstva, izločiti iz vseh faz postopka razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev. Na to stališče KPK je med drugim svojo odločitev oprl tudi drugostopenjski organ.

13. Glede na navedeno sodišče zavrača tožbene ugovore, da tožnica ni na nobeni od sej Odbora kakorkoli soodločala ali kako drugače vplivala na končno odločitev strokovnih služb glede vsebine razpisa, ker člani Odbora v zvezi z vsebino javnega razpisa niso sprejeli nobene odločitve, pri tem pa je Odbor po stališču tožnice zgolj posvetovalni organ, kar vse tožnico vodi v zaključek, da v obravnavanem primeru ni prišlo do navzkrižja interesov. V zvezi s tem je najprej izpostaviti vsebino javnega razpisa, ki je bila določena na 5. seji Odbora in je bila nato vključena v javni razpis, in sicer višino razpisanih sredstev za posamezne naložbe in skupno višino razpisanih sredstev ter tako omejitve sodelovanja, pri čemer se je javni razpis za to leto (2016) razlikoval od javnega razpisa za preteklo leto. Člani Odbora so soglasno sprejeli sklep, da se občinsko upravo zadolži za pripravo tega javnega razpisa. Iz tega izhaja, da je Odbor po vsebini določil okvir javnega razpisa, vsi ti predlogi pa so bili nato vključeni v javni razpis, zaradi česar sodišče ne sledi tožbenemu zatrjevanju, da tožnica ni soodločala o vsebini javnega razpisa. Pri tem sodišče ugotavlja, da je v tovrstnih primerih treba opraviti strog test obstoja navzkrižja interesov, pri čemer zadostuje že ustvarjanje videza, da zasebni interes posameznika iz sfere opravljanje javne službe vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Dodatno je še opozoriti na pristojnosti Odbora, ki so določene v Poslovniku Občinskega sveta Občine Vojnik V skladu z 61. členom tega poslovnika ima namreč Odbor pretežno predlagalno funkcijo, po navedbah toženke, ki jih tožnica ne prereka, pa takšne predloge Odbora, ki vključujejo dogovorjene dopolnitve in spremembe, ustrezne službe tudi v praksi upoštevajo in vključijo v ustrezne akte. Ravno dejansko delovanje Odbora v povezavi z obravnavo konkretnega javnega razpisa, ko so strokovne službe v vsebino le-tega vključila predloge Odbora, pri oblikovanju katerih je sodelovala tudi tožnica, sodišču narekuje zgoraj navedeno stališče. 14. Prav tako po presoji sodišča ni utemeljena tožbena navedba, da so bili KPK ob pridobivanju mnenja v pritožbenem postopku poslani napačni in zavajajoči podatki, na podlagi katerih je nato sprejela odločitev, da bi se morala tožnica izločiti iz delovanja Odbora v delu obravnave predmetnega javnega razpisa. Sodišče ugotavlja, da je Občina Vojnik poslala KPK vse relevantne podatke, pri čemer je po prvotno posredovanih vprašanjih in dokumentacije po pozivu KPK, ki je ocenila, katere podatke in listine še dodatno potrebuje za sestavo pojasnila, navedena občina svoje zaprosilo KPK dvakrat dopolnila. Tako je KPK razpolagala z vsemi podatki, za katere je sama ocenila, da so potrebni, le-te pa tožena stranka ni v ničemer spreminjala. Sodišče pa kot relevantno okoliščino, ki izpodbija tožbene ugovore v tej smeri, navaja dejstvo, da je opis dejanskega stanja in v zvezi s tem vprašanje, ali je prišlo do nasprotja interesov oziroma ali je bila zavrnitev vloge upravičena, podala tudi sama tožnica. To namreč pomeni, da je KPK pred sestavo predmetnega pojasnila razpolagala s podatki, ki sta ji jih posredovali obe stranki, kar vse utemeljuje sklep, da tožbeni ugovor o napačnih in zavajajočih podatkih ni izkazan.

15. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

16. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, kar velja tako za tožnico, ki s tožbo ni uspela, kot za toženko, ki je tudi zahtevala povrnitev stroškov postopka. Glede zahteve toženke za povrnitev stroškov postopka sodišče izpostavlja določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 22. člena ZUP-1 uporablja v upravnem sporu, kolikor ta zakon ne določa drugače, v skladu s katero mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki (in njenemu intervenientu) povrniti stroške in ker je tožena stranka s svojim predlogom za zavrnitev tožbe uspela, bi bila sicer načeloma upravičena do povračila stroškov postopka. Vendar pa je pri tem treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Potrebni stroški so po mnenju sodišča tisti, ki so pomembni za razjasnitev zadeve oziroma vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča toženka v odgovoru na tožbo ni podala takšnih navedb, saj je navajala dejstva, ki so že izhajala iz upravnega spisa in relevantnih predpisov ter jih je sodišče lahko vpogledalo in pri tem ugotovilo njihovo vsebino. Zato s temi navedbami po mnenju sodišča toženka ni vplivala na odločitev sodišča. Glede na navedeno toženki priglašeni stroški niso bili priznani.