Jedro

Ob dejstvu, da je v obravnavanem primeru v teku postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo oziroma za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti, je podan dejanski stan določen v tretji točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito postopek prekinilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi postavitve tožnice pod skrbništvo prekinilo postopek za priznanje izredne denarne socialne pomoči. 2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se razveljavi in zadeva v nadaljnje sojenje vrne drugemu sodniku naslovnega sodišča. Meni, da je sklep nezakonit, neustaven in pomeni hudo kršitev njenih osebnih in človekovih pravic. Uveljavlja bistveno kršitev iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ker je sklep izdal sodnik, ki v predmetni zadevi ni sodil. Sodnik je sklep izdal brez pravne podlage, spregledal pa je tudi, da okrajno sodišče v Mariboru nima pravice drugih sodišč obveščati o nepravdnih sodnih postopkih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega procesnega stanja pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo in da v postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere sodišče prve stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 339. člena ZPP).

Očitana kršitev po prvi točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi zatrjevane nepravilne sestave sodišča, ni podana, neglede na to, da je izpodbijani sklep izdal sodnik, ki predhodno o tej zadevi ni odločal. Način dodeljevanja zadev je določen v Zakonu o sodiščih (Ur. l. RS, št. 74/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZS), natančnejša ureditev dodeljevanja pa je po pooblastilu določena v zakonu podrobno urejena še v sodnem redu (Ur. l. RS, št. 87/2016). V zadevi, ki je dodeljena skladno s pravili o dodaljevanju zadev določenimi v zakonu in v sodnem redu, sodnik dobi status zakonitega oziroma naravnega sodnika in ima pravico, da v njej sodi.

5. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ki se v skladu z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) uporablja v socialnih sporih, sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s strani Okrajnega sodišča Maribor prejelo obvestilo opr. št. Su 198/2019, da je pred navedenim sodiščem v teku postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Pomeni, da pred prvostopenjskim sodiščem poteka postopek o uveljavljanju pravice do izredne denarne in socialne pomoči, istočasno pa pred Okrajnim sodiščem Maribor poteka postopek postavitve tožnice pod skrbništvo.

7. Pritožba zmotno meni, da je neupoštevno obvestilo o teku nepravdnega postopka pred drugim sodiščem. Sodišče lahko že zaradi tega, ker mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na obstoj sposobnosti biti stranka in procesno sposobnost kot procesni predpostavki, ki morata biti obvezno izpolnjeni, opravlja poizvedbe o izpolnjevanju le teh. Na drugi strani pa so državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s potrebnimi podatki, sodišču zahtevane podatke, če z njimi razpolagajo, dolžni brezplačno posredovati, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov.

8. Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1) določa postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Materialnopravna podlaga pa je določena v Družinskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 15/2017, v nadaljevanju DZ). Po drugem odstavku 295. člena DZ se kot popoln odvzem poslovne sposobnosti določen v drugih predpisih šteje postavitev osebe pod skrbništvo tako, da oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Kot delni odvzem poslovne sposobnosti, določene v drugih predpisih, pa se šteje postavitev osebe pod skrbništvo tako, da oseba ne more opravljati samo določenih pravnih poslov, oziroma zanje potrebuje odobritev skrbnika.

9. Ob dejstvu, da je v obravnavanem primeru v teku postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo oziroma za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti, je podan dejanski stan določen v tretji točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito postopek prekinilo in izrecno navedlo, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP).

10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi druge točke prvega odstavka 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela je hkrati na podlagi 165. člena v zvezi z 154. členom ZPP sklenilo, da sama krije svoje stroške pritožbe. Pritožbeno sodišče se posebej do obširnih pritožbenih navajanj, zlasti v zvezi z razlogi za postavitev pod skrbništvo, ker niso predmet tega socialnega spora, ampak nepravdnega postopka, ni posebej opredeljevalo, saj za rešitev zadeve pravno niso relevantna. Ostale zatrjevane kršitve Ustave in mednarodnih konvencij, ki so sicer pavšalne, pa v zvezi s prekinjenim postopkom niso podane.