Jedro

Stranka se ima pravico seznaniti z dokaznimi listinami nasprotne stranke, da lahko sama presodi, ali se bo njih izjavila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v II., III., IV. in VI. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, v ostalem pa se pritožba (zoper I. točko izreka) zavrže. II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 61999/2017 z dne 10. 7. 2017 razveljavi v celotnem še nerazveljavljenem delu, torej tudi v celotni I. in III. točki izreka (I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 5.501,76 EUR (II. točka izreka) ter da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 4.965,27 EUR (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe tožeči stranki plačati znesek 5.501,76 EUR ter zakonske zamudne obresti od tega zneska od 3. 6. 2017 dalje za čas do plačila (IV. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 29,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 3. 6. 2017 dalje do plačila (V. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v višini 1.370,23 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15 dnevnega plačilnega roka dalje do plačila (VI. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v I. do IV. točki izreka ter v VI. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožba je delno nedovoljena, v pretežnem delu pa je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je I. točki izreka razveljavilo sklep o izvršbi v še nerazveljavljenem delu zaradi odločanja o tožbenem zahtevku in pobotnem ugovoru s štiričlenskim izrekom v II. do V. točka izreka, tako kot mu to nalaga tretji odstavek 324. člena ZPP. Tožena stranka torej za pritožbo zoper I. točko izreka nima pravnega interesa, saj ji pritožba v tem delu ne prinaša pravne koristi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v delu, s katerim napada I. točko izreka, kot nedovoljeno zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je pravočasno obvestila sodišče, da bo njen zakoniti zastopnik na dan naroka nujno službeno zadržan. Sodišče prve stopnje prošnje za preložitev naroka ni upoštevalo in zakonitemu zastopniku tožene stranke ni dalo možnosti, da bi bil zaslišan. Prav tako tudi ni zaslišalo prič tožene stranke I. A. in R. K., niti ni zavrnitve predlaganega dokaza obrazložilo, čeprav bi ti priči lahko potrdili toženčeve navedbe v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti s strani tožeče stranke. Sodišče je, na drugi strani, na naroku dne 26. 3. 2019 zaslišalo tožečo stranko in z njene strani predlagane priče. Sodišče prve stopnje je tako toženi stranki onemogočilo dokazovanje spornih dejstev ter jo postavilo v občutno slabši položaj od tožeče stranke. Nadalje je sodišče na naroku dne 26. 3. 2019 v zapisnik o naroku zapisalo, da listin, ki jih je na naroku v spis vložila nasprotna stranka, ne bo kontradiktorno obravnavalo in nanje ne bo oprlo odločitve. Toženi stranki jih je vročilo šele ob zaključku naroka in ji ni dalo možnosti, da se o njih izjavi. Kljub temu da za takšno postopanje ni imelo soglasja strank, je izpodbijano odločbo oprlo na vsebino tako predloženega dokaza (zapisnika o zaslišanju iz drugega postopka), ki ga ni neposredno obravnavalo. Na podlagi tega dokaza je sodišče tudi napačno zaključilo, da lakiranje pultov ni bilo predmet dogovora med pravdnima strankama.

7. Po presoji pritožbenega sodišča so utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z opisanim postopanjem toženi stranki kršilo možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je bilo načelo kontradiktornosti kršeno zato, ker je sodišče prve stopnje na naroku dne 26. 3. 2019 zaslišalo le tožečo stranko in priče tožeče stranke, to je S. Z. in J. M., ni pa zaslišalo tožene stranke niti s strani tožene stranke predlaganih prič, I. A. in R. K. Kot je tožena stranka navajala v dokaznem predlogu, bi lahko predlagani priči potrdili toženčeve navedbe, da je pri družbi A. d. o. o. naročil material in dostavo, ki ga tožeča stranka ni dobavila (prva pripravljalna vloga tožene stranke točka 8. stran 4). Navedene dokaze je torej tožena stranka predlagala v zvezi z ugotavljanjem (ne)pravočasne in (ne)kakovostne izpolnitve obveznosti s strani tožeče stranke, kar je bil glavni ugovorni razlog tožene stranke (točka 2. obrazložitve izpodbijane sodbe). Iz izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da je zakoniti zastopnik tožene stranke svojo odsotnost opravičil zaradi službenih obveznosti, kar kaže na to, da je sodišče prve stopnje sicer štelo njegovo opravičilo za utemeljeno, vendar pa kljub temu ni razpisalo novega naroka, na katerem bi izvedlo dokaz z njegovim zaslišanjem. Po presoji pritožbenega sodišča je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaslišalo tožečo stranko ter z njene strani predlagane priče, ni pa zaslišalo tožene stranke niti z njene strani predlaganih prič I. A. in I. K., ne da bi za to navedlo utemeljen razlog, porušilo procesno razmerje med strankama. Tožena stranka tako v pritožbi utemeljeno navaja, da ji ni bila dana možnost, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje izjavi. Sodišče prve stopnje naj zato v ponovljenem postopku izvede še neizvedene dokaze oziroma zavrnitev dokaznih predlogov obeh pravdnih strank obrazloži. 8. Tudi pritožbeni očitek, da se izpodbijana sodba opira na dokaz, glede katerega toženi stranki ni bila dana možnost, da se o njem izjavi, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 26. 3. 2019 je tožeča stranka v spis vložila razne listine, med drugim tudi zapisnik iz postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v zadevi VI Pg 2392/2017. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da bo listine vzelo v sodni spis, ne bo pa jih kontradiktorno obravnavalo in nanje tudi ne bo oprlo svoje odločitve. Listine je tako nasprotni stranki vročilo šele ob zaključku naroka. Kljub navedenemu pa je iz izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo prav na vsebino zapisnika v zadevi VI Pg 2392/2017 z dne 26. 9. 2018. S tem je toženi stranki kršilo pravico do izjavljanja, saj je sodbo oprlo na dokaz, glede katerega stranki ni dalo možnosti, da se o njem izjavi, tožena stranka pa se obravnavi tega dokaza tudi ni odpovedala.

9. Pravica do sodelovanja v postopku (pravica do izjavljanja, kontradiktornost) je pravica stranke, da se izjavi o dokazu, ki ga je sodišču predložila (predlagala izvedbo) nasprotna stranka. Gre za pravico stranke do informacije. Sodišče mora stranki omogočiti, da se seznani z vlogami in vsemi listinami, ki jih je v spis vložila nasprotna stranka. Stranka se ima pravico seznaniti z dokaznimi listinami nasprotne stranke, da lahko sama presodi, ali se bo njih izjavila. To velja tudi za zapisnik z naroka v drugi zadevi. Ni torej bistveno, ali gre za javno listino ali ne. Pravica do izjave velja za vse navedbe nasprotne stranke in predložene dokaze.

10. Okoliščine, ki upravičujejo preložitev naroka,1 so predvsem potreba po izvedbi dokazov (npr. zaradi utemeljenega opravičila stranke ali priče, ali če sodišče glede na uspeh dokaznega postopka ugotovi, da bi moralo zaslišati še druge predlagane priče, ali če ena stranka na naroku poda navedbe in predloži dokazne listine, o katerih se nasprotna stranka ne more takoj izjaviti). Po presoji pritožbenega sodišča v konkretni zadevi na prvem naroku niso bili izpolnjeni pogoji za končanje glavne obravnave. Sodišče prve stopnje bi moralo zato zaradi zagotovitve pravice strank do izjave narok za glavno obravnavo preložiti.

11. Po presoji pritožbenega sodišča je pritožba tožene stranke iz navedenih razlogov utemeljena. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev pravice do izjavljanja, kontradiktornosti), ki jo tožena stranka uveljavlja v pritožbi. Glede na očitan obseg procesnega neravnovesja med pravdnima strankam je potrebno zadevo vrniti v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, saj bi sicer pritožbeno sodišče nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva. Poleg navedenega bi bil razpis pritožbene obravnave v tej zadevi neekonomičen, ker bi bilo treba zaradi zagotovitve načela neposrednosti ponovno izvesti že vse izvedene dokaze (z zaslišanjem tožeče stranke in prič), med tem ko bo sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju dokazni postopek zgolj dopolnilo tako, da bo izvedlo še neizvedene dokaze. Vse navedeno so okoliščine, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II., III. in IV. ter VI. točki izreka razveljavilo in v zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Preložitev naroka ni isto kot preklic naroka, ko npr. sodišče pred izvedbo že razpisanega naroka izve, da edinega procesnega dejanja, zaradi katerega je bil narok razpisan, ne bo mogoče opraviti ali če že pred opravo naroka ugotovi, da niso izkazani pogoji za opravo naroka, ker niso izkazana vabila strankam.