Jedro

Za konkretni primer je neprepričljivo poudarjanje nasprotnega udeleženca, da sme v skladu z 79. členom SPZ lastnik nepremičnine do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, oziroma njegovo sklicevanje na domnevo iz 80. člena SPZ, v skladu s katero so mejne ograje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin. V konkretnem primeru je bilo namreč ugotovljeno, da so ograjo z obeh strani uživali (vzdrževali, uporabljali) le predlagateljica in njeni pravni predniki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik in predlagateljica sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 13. 1. 2020 je sodišče prve stopnje: - odločilo, da se del meje med parcelo 560/1, last predlagateljice, in mejno parcelo 554/2, last nasprotnega udeleženca (B. d.o.o.), ki se na zahodu v tromeji dotika parcele 562, last A. J., in na vzhodu v tromeji parcele 556 M. W., vse k.o. 0000 X., določi tako, da poteka od točke B (tromeja parcel 562, 560/1, 554/2, severna stran betonskega zidu in vzhodna stran stene stare stavbe) v smeri proti vzhodu po severni strani stebrov ograje preko točke C, D, E, F do G, kjer se usmeri proti severu po sredini betonskega zidu med parcelo 554/2 in 556 do točke H, ki predstavlja tromejo parcel 560/1, 556, 554/2 (točka I izreka), - odločilo, da točke v naravi označujejo objekti, kot so betonski zid, stebri ograje, vogal stavbe in so označeni z rdečim sprejem (točka II izreka), ter da je skica terenske meritve izvedenca mag. C. C. z dne 25. 12. 2019 sestavni del sodne odločbe (točka III izreka), - ugotovilo, da znaša površina mejnega spornega prostora na meji parcel ID znak parcela 0000 560/1 in ID znak parcela 0000 554/2, 2 m2, pri čemer znaša skupna vrednost mejnega spornega prostora manj kot 4.000,00 EUR (točka IV izreka), - odločilo, da nosi vsaka udeleženka svoje stroške tega nepravdnega postopka (točka V izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec (B. d.o.o.), ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da mejo določi po sredini mejne ograje (vse s stroškovno posledico). Uvodoma izpostavlja, kako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo in kako je svojo odločitev utemeljilo. Poudarja, da je predlagateljica sama povedala, da so bila vsa dela izvedena tako, da so usmerjena proti njenemu zemljišču oziroma proti jugu. Očitno se je dobro zavedala, da predstavlja ograja mejo med parcelama, in jo je kot takšno skladno določilu 79. člena SPZ uporabljala. Uporabo ograje je lahko vršil vsakdo le s svoje strani. Mirno posest ograje na severni strani je imel njegov pravni prednik. Vzdrževal jo je lahko le s severne strani, z južne strani pa je ni mogel vzdrževati nihče več. To pomeni, da je bila zadnja mirna posest s strani lastnika severno ležeče parcele gledano od sporne ograje. V to se je lahko prepričalo sodišče, predlagateljica pa niti ne zatrjuje, da je ona ali njen pravni prednik kadarkoli uporabljal ograjo s severne strani, jo vzdrževal ali podobno. Če je predlagateljica pred nekaj leti leseni del ograje zamenjala, to ne pomeni, da je s tem izkazovala svojo posest tudi na severni strani. V ograji ni vrat in ni bilo nobenih trditev, da bi predlagateljica ali kdo drug hodil ograjo uporabljat na severno stran s parcele pritožnika, niti da bi to ograjo kakorkoli vzdrževal s severne strani. Nelogična je ugotovitev sodišča, da ograje ni bilo potrebno vzdrževati in da je nihče ni vzdrževal, zaradi česar jo je okoli leta 2016 dala obnoviti predlagateljica. Če bi se ograja, zlasti leseni del, vzdrževala, je ne bi bilo potrebno zamenjati. To pa kaže ravno to, kar trdi pritožnik, in sicer da predlagateljica ograje s severne strani ni mogla vzdrževati niti uporabljati. V 79. členu SPZ je predvideno, da sme lastnik nepremičnine do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, v skladu z 80. členom SPZ pa se domneva, da so mejne ograje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin. Jasno naj bi bilo, da sta predlagateljica in pritožnik (ter njuni pravni predniki) šteli betonski del ograje za mejno ograjo, ki je služila tudi kot označitev meje. Že iz tega razloga bi moralo sodišče mejo ugotoviti oziroma urediti po sredini obstoječega betonskega dela ograje oziroma stebrov. Sodišče ne priznava dobrovernosti pritožnika ob nakupu parcele 554/2 k.o. 0000 X., ko mu je bila s strani prednice pokazana meja po sredini obstoječih ograj. Pri tem je spregledalo, da je bil v postopku z njegove strani predložen geodetski načrt obstoječega stanja geodeta D. D., izvajalca E. d.o.o., z dne 20. 6. 2016, kar dokazuje, da so mu bile meje, kot jih zatrjuje, predstavljene tudi s strani pooblaščenega geometra, ki je upošteval stanje v katastru. Nasprotni udeleženec v nadaljevanju pojasnjuje, zakaj naj bi bila izjava z dne 17. 3. 1938, ki jo je v spis predložila predlagateljica, najmanj zelo dvomljiva. V zadnjem odstavku izjave je naveden kot podpisnik gospod F. B., podpisal pa jo je A. B., katerega ime je bilo v prvi vrstici izjave naknadno vpisano in prečrtano ime F. B. Gre očitno za predrugačenje izjave, ki nenazadnje sploh ne govori o meji, ampak o lastništvu. Sodišče bi zato moralo brez upoštevanja takšne izjave, ki je konstrukt, mejo urediti po zadnji mirni posesti, torej po uporabi, kot sta jo stranki lahko izvajali. Edino pravilno naj bi zato bilo, da meja poteka po sredini obstoječe ograje.

3. Predlagateljica je v odgovoru predlagala zavrnitev. Ostala udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je v postopku na prvi stopnji jasno zatrjevala, ob zaslišanju pa skladno temu tudi izpovedala, in sicer, da so predmetno ograjo njeni pravni predniki1 v celoti sami vzdrževali in obnavljali, enako pa sta jo nato vzdrževali tudi z A. J. (glej trditve, podane v II. točki predloga za sodno ureditev meje, v VII. točki pripravljalne vloge z dne 22. 3. 2018 in na naroku dne 5. 4. 2019 oziroma njeno izpovedbo, podano na naroku dne 4. 12. 2019). Podobno sta na naroku dne 5. 4. 2016 navajala udeleženca A. J. in M. W. Z ozirom na to (posplošena) pritožbena trditev,2 da naj bi se tudi predlagateljica dobro zavedala, da ograja predstavlja mejo med parcelama in da jo je v skladu z določilom 79. člena SPZ3 uporabljala, ni prepričljiva. Enako velja za pritožnikovo navajanje, da je uporabo ograje lahko vsakdo vršil le s svoje strani oziroma da jo je sam lahko vzdrževal le s severne strani. Da bi pritožnik oziroma njegovi pravni predniki (za razliko od predlagateljice in njenih pravnih prednikov) ograjo vzdrževali s katerekoli strani (severne ali južne), ni z ničemer izkazano4 (prav tako pritožba tega vzdrževanja ne uspe niti konkretno opredeliti). Neprepričljivo (glede na ostale njene trditve pa tudi protislovno) tako izzveni tudi pritožnikovo poudarjanje, da je bila ograja povsem v njegovi posesti oziroma njegovih pravnih prednikov.5

6. Prav tako ne drži pritožbena ugotovitev, da predlagateljica ni zatrjevala, da bi ona ali njen pravni prednik ograjo kadarkoli uporabljal (jo vzdrževal ali podobno) s severne strani. Slednja je na naroku dne 5. 4. 2019 poudarila, da so (to je »ona in njeni pravni predniki«) ograjo barvali z obeh strani in šli (tudi) na sosednjo parcelo (ki je sedaj last nasprotnega udeleženca). Svoje posesti tako ni utemeljevala zgolj z zamenjavo/obnovo lesenega dela obstoječe ograje pred nekaj leti, kot to neutemeljeno navaja pritožnik, ki hkrati pomen te menjave tudi sicer neprepričljivo (posplošeno) minimalizira.6 Prav tako ni v pojasnilu sodišča prve stopnje (15. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zakaj ni sledilo pisni izjavi M. P.7 (pravni prednici pritožnika) glede vzdrževanja ograje, ničesar nelogičnega, kot to očita pritožba. Če bi leseni del pravni predniki pritožnika vzdrževali (kot je omenjena priča v izjavi z dne 10. 9. 2019 navedla), potem ga predlagateljici ne bi bilo potrebno zamenjati.8

7. Za konkretni primer neprepričljivo je pritožnikovo poudarjanje, da sme v skladu z 79. členom SPZ lastnik nepremičnine do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo (jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje) oziroma njegovo sklicevanje na domnevo iz 80. člena omenjenega zakona, v skladu s katero so mejne ograje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin. V konkretnem primeru je bilo namreč ugotovljeno9 (pritožba pa v nasprotno ne prepriča), da so ograjo z obeh (torej tudi s severne) strani uživali (vzdrževali, uporabljali) le predlagateljica in njeni pravni predniki (pri čemer pritožnik ne zatrjuje, da bi sam oziroma njegovi pravni predniki temu (kakorkoli/kadarkoli) nasprotovali). V 80. členu SPZ pa je vzpostavljena »zgolj« izpodbojna domneva,10 ki za konkretni primer (kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožba pa teh ugotovitev ne uspe izpodbiti) ne velja (saj je bila izpodbita). Ker je vprašanje dobrovernosti udeleženca v primeru, ko se meja (kot je bilo to v predmetni zadevi) ureja po zadnji mirni posesti (četrti odstavek 77. člena SPZ), nebistveno (ne gre za pravno pomembno okoliščino),11 je takšno tudi pritožbeno nasprotovanje zaključku sodišča prve stopnje (14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da se je nasprotni udeleženec ob nakupu nepremičnine premalo pozanimal o poteku meja.12

8. Neutemeljeno (neizkazano) je nadalje pritožbeno označevanje izjave z dne 1. 7. 193813 za (najmanj) zelo dvomljivo oziroma predrugačeno (za »konstrukt«). Zgolj okoliščina, da je bilo v njenem uvodu navedeno ime F. (B.) prečrtano in ročno dopisano ime A. ter da se ime F. B. ponovi še enkrat v tekstu izjave, za utemeljenost takšnega očitka ne zadostuje. Kot je to razvidno iz obeh podpisov na dnu izjave, je bil eden od obeh podpisnikov poleg D. R. (pravne prednice predlagateljice) A. B. (to je pravni prednik pritožnika14). Da ne gre za podpis A. B., pritožba (jasno) ne navaja (ugovarja), prav tako ni razvidno, da bi nasprotni udeleženec v zvezi z avtentičnostjo podpisa predlagal ustrezen preizkus (izvedenstvo).15 Nadalje za presojo izpodbijanih zaključkov sodišča prve stopnje ni bistveno niti pritožbeno izpostavljanje, da podpisnik (A. B.) v izjavi ne govori o meji. Njegova izjava, da stoji postavljeni betonski podstavek z betonskimi stebriči na zemljišču sosede D. R., kateri ograjo odstopa v popolno last, slednja pa naj jo dokonča in v bodoče vzdržuje, je nedvomno okoliščina, zaradi katere so bili lahko tako njeni pravni predniki kot predlagateljica sama, utemeljeno prepričani, da je ograja njena (njihova) last, oziroma pravilneje, da se nahaja na njenem (njihovem) zemljišču, in so jo zato skladno temu tudi uživali (vzdrževali). V tem oziru je tudi omenjena izjava ena od okoliščin, ki potrjujejo pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP16 v zvezi s 37. členom ZNP17).

10. Z ozirom na to, da nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje z vložitvijo pritožbe nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Tudi predlagateljica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe k odločitvi o pritožbi niso prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Ki so bili hkrati pravni predniki A. J. (glej trditve, podane v predlogu za sodno ureditev meje). 2 Kdaj naj bi predlagateljica navajala (izpovedala), kot se to zatrjuje v pritožbi, da so bila vsa dela (v zvezi z ograjo) usmerjena proti njenemu zemljišču oziroma jugu, ni (po)jasn(jen)o. 3 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami. 4 Predlagateljica je ob zaslišanju dne 4. 12. 2019 poudarila tudi, da pritožnikovi pravni predniki ograje niso vzdrževali. 5 Kar ne izhaja niti iz izpovedb priče N. M. in pisne izjave M. P., na katere se nekonkretizirano sklicuje pritožba (glej tudi ugotovitve/razloge sodišča prve stopnje v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa). 6 Za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve je nebistveno tudi pritožbeno izpostavljanje, da v ograji ni vrat. Iz predlagateljičine izpovedbe z dne 4. 12. 2019 (glej drugi odstavek njene izpovedbe na 2. strani zapisnika o naroku z dne 4. 12. 2019) namreč izhaja, da je imel njen oče za barvanje dovoljenje, da je, ko je barval, stopil na drugo stran. A tudi, če bi to počel brez dovoljenja, na ugotovitev, da so ograjo očitno z obeh strani vzdrževali sami (in da jih pri tem nihče ni oviral), ne bi imelo vpliva. 7 Glej l. št. 65. 8 Do te zamenjave pa je bila ograja z njene strani oziroma njenih pravnih prednikov vzdrževana (kot je izpovedala) vsaj z barvanjem. 9 Glej 14. - 18. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 10 Glej A. Berden, Stvarnopravni zakonik s komentarjem (redaktorji Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur), GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 452. 11 Glej VSL sklep I Cp 2005/2016 z dne 14. 12. 2016. 12 Ker zaključka sodišča prve stopnje, da se iz razloga, ker meja (do sedaj) ni bila urejena kot dokončna, katastrska meja ne upošteva (12. in 17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pritožnik ne izpodbija, je prav tako brezpredmetno njegovo pojasnjevanje, da so mu bile ob nakupu nepremičnine meje, kot jih zatrjuje, predstavljene tudi s strani pooblaščenega geometra, ki je upošteval stanje v katastru. 13 Glej prilogo A7. 14 Kot je predlagateljica to pojasnila že v predlogu za sodno ureditev meje (pritožnik pa temu ni ugovarjal). 15 Okoliščina, da izjava (priloga A7) ni predložena v originalu, ampak da gre za fotokopijo, prav tako ni bistvena, saj pritožba tudi v tem oziru ne poraja nobenega pomisleka v njeno avtentičnost. 16 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 17 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.