Jedro

Izrek, ki toženi stranki nalaga, da mora "vzpostaviti prejšnje stanje tako, da tožeči stranki omogoči dostop po južnem delu konkretno opredeljene nepremičnine do drugih konkretno opredeljenih nepremičnin", ni jasen.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, tako da se sklep v izpodbijanem delu (I., III. in IV. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje takole deloma ugodilo tožbenemu zahtevku: <em>"Tožbenemu zahtevku v 2. točki se ugodi, in sicer je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje tako, da tožeči stranki omogoči dostop po južnem delu nepremičnine id znak: 000 710/21 do nepremičnine ID znak: parcela 000 30/3, ID znak: parcela 000 30/4, ID znak: parcela 000 30/2, ID znak: parcela 000 30/1, v roku 8 dni"</em> (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Zavrglo je preostali del tožbe, v katerem je tožeča stranka zahtevala: (i) ugotovitev, da je tožena stranka motila posest na določenem delu določene nepremičnine, ko je s postavitvijo železne verige preprečila dostop do določenih nepremičnin oziroma je prepovedala košnjo na njih in s tem onemogočila uporabo in posest teh nepremičnin in (ii) prepoved v bodoče s takimi ali podobnimi ravnanji posegati v posest na določenem delu določene nepremičnine (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Po temelju je odločilo o stroških postopka in napovedalo, da bo o njihovi odmeri odločilo po pravnomočnosti (III. in IV. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2.Zoper ugodilni del sklepa in odločitev o stroških se pritožuje toženka. Sodišče je po njenem mnenju storilo kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku¹ , zmotno in nepopolno je ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Ko te razloge utemeljuje, toženka najprej zelo obširno opisuje, kako ji sodišče ni omogočilo dostopa do zvočnega posnetka in ji s tem onemogočilo ugovor zoper njegov prepis, tako da je sklep o glavni stvari zato "preuranjen" oziroma ji pritožba zoper njega ni omogočena. Argumentira, zakaj je šlo v obravnavanem primeru, drugače kot je ocenilo prvostopenjsko sodišče, za nadaljevano motilno ravnanje (začeto z namestitvijo verige spomladi leta 2023) in je potemtakem tožba prepozno vložena, tožnik pa, ker odtlej nima posesti, tudi interesa za vložitev tožbe nima. Sklepa naj se tudi ne bi dalo preizkusiti, ker naj bi vseboval le dokazno nepodprte ugotovitve. Opredelitev motilnega dejanja, ki jo je dal tožnik na naroku, je po mnenju toženke sodišče narobe povzelo. Pojasnjuje, da je ustno prepoved izrekel že toženkin sin leta 2023 in je potemtakem tožba prepozna. Tožnik naj tudi ne bi dokazal pravočasnosti, ko ni ovrgel jasne toženkine izjave, da je bila 9. 5. 2024 na morju. V 15. točki obrazložitve vidi toženka nerazumljivost, v opustitvi odgovora na ugovor pasivne legitimacije (ker da verige ni namestila toženka, temveč njen sin) kršitev pravice do poštenega sojenja. Nazadnje ugovarja, da je sodišče prisodilo več, kot je obsegalo motilno ravnanje, kajti obsodilo jo je na generalno omogočenje dostopa. To naj bi pomenilo, da je treba verigo v celoti odstraniti, čeprav to presega odpravo tistega motilnega ravnanja (prepovedi), ki ga je sodišče ugotovilo kot ključno. Prav tako se ne strinja z argumentom sodišča, da gre pri omogočenju dostopa za t. i. nenadomestno dejanje, ki ga lahko izvrši le toženka. Narobe je sodišče po mnenju toženke odločilo tudi o stroških.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Nosilni razlog za ugodilni del sklepa je presoja, da je toženka 9. 5. 2024 motila tožnikovo posest, ko je neposrednemu posestniku (ki je za tožnika kot posrednega posestnika izvrševal posest, tako da je dostopal do tožnikovih travnikov in jih kosil) preprečila dostop čez parcelo "na način, da ni hotela odpreti oz. odkleniti verige oz. mu je ustno prepovedala prehod", oziroma je "rekla, da ne bodo odprli", kar je tožnik spoštoval. Zaradi tega, kot je zapisalo sodišče, motenja posesti z ustno prepovedjo, je toženki naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da mora omogočiti dostop po južnem delu parcele 710/21 do tožnikovih travnikov. Obveznost je ocenilo kot izvršljivo z denarno kaznijo po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju² . Zavrnilo pa je sodišče prve stopnje tezo tožnika, da je bila motilno dejanje sama postavitev s ključavnico zaklenjene verige čez dovozno pot (ki se je zgodila leta 2023) oziroma kasnejša prestavitev lege te verige. Zavrnilo jo je, ker je ugotovilo, da je do sporne ustne prepovedi toženka verigo na zahtevo neposrednega posestnika odklepala.

6.Izpodbijana I. točka izreka sklepa se glasi: <em>"Tožena stranka je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje tako, da tožeči stranki omogoči dostop po južnem delu nepremičnine id znak: 000 710/21 do nepremičnine ID znak: parcela 000 30/3, ID znak: parcela 000 30/4, ID znak: parcela 000 30/2, ID znak: parcela 000 30/1, v roku 8 dni".</em>

7.Izrek mora že sam jasno opredeliti, kaj mora tožena stranka dati, storiti, dopustiti ali opustiti, tako da bo v morebitnem izvršilnem postopku razvidno, katero obveznost je treba izvršiti.³ Pritožbeno sodišče se strinja z argumenti pritožbe, da obsodilni izrek izpodbijanega sklepa ni dovolj določen. Zato, ker ne opredeljuje načina, na katerega lahko tožnik od toženke, če ta po pravnomočnosti ostane pasivna, izsili omogočenje dostopa, oziroma kakšno prejšnje stanje naj toženka vzpostavi. Izrek, se zdi, sili toženko k aktivnemu dejanju (nekaj mora vzpostaviti), a ni jasno, h kateremu. Tudi če skušamo pomensko preveč porozen izrek osmisliti z razlogi iz obrazložitve, to pomena izreka ne razstre, prej pokaže na njegovo neujemanje z razlogi. Najprej zato, ker je iz obrazložitve videti, da je sodišče za motilno ravnanje spoznalo toženkino prepoved (te se pojmovno ne da restituirati z aktivnim ravnanjem) in ker je izrecno zapisalo, da je tisto, kar je toženki naloženo, izvršljivo na način, predpisan za opravo dejanj, ki jih namesto dolžnika ne more opraviti nihče drug, za dopustitve in opustitve. Predvsem pa v izreku zapovedano neomejeno omogočanje dostopa lahko zajema tudi tisto, za kar je sodišče v obrazložitvi utemeljilo, da ni motenje. Toženko namreč izpostavlja tudi negotovosti, da bo morala odstraniti verigo, ki dostop objektivno onemogoča, čeprav sodišče verige ni spoznalo za motnjo, ker jo je toženka do spornega dne odklepala na poziv. Skratka: zaradi nerazumljivega izreka je izpodbijani del sklepa obremenjen s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ki se skladno s 366. členom ZPP uporablja tudi v tem postopku).

8.Ugotovljene kršitve sodišče druge stopnje ne more odpraviti sámo, ne da bi s tem čezmerno poseglo v človekovo pravico strank do pritožbe. Nedoločen izrek izpodbijanega sklepa je namreč posledica nedoločnega tožbenega zahtevka. K popravi tako pomanjkljive tožbe je treba tožnika, ker to še ni bilo storjeno, pozvati s sklepom (prva poved prvega odstavka 180. člena v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP). Šele če bo tožbo v ponujenem roku ustrezno popravil, jo bo mogoče obravnavati - z zahtevkom, kakršen se bo izostril po popravi oziroma dopolnitvi. Zato je sodišče izpodbijani del sklepa o glavni stvari (I. točka izreka), vključno z akcesorno odločitvijo o stroških (III. in IV. točka izreka), razveljavilo (tretja točka 365. člena ZPP in prvi odstavek 354. člena ZPP). Zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. To nove odločitve ne bo moglo sprejeti prej, preden tožnika ne pozove k popravi nepopolne tožbe.

9.Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani del sklepa razveljavilo že zaradi nejasnosti izreka, ni treba odgovarjati še na vse druge toženkine očitke. Glede na izčrpnost pritožbene polemike z zavrnitvijo ugovora zoper prepis zvočnega posnetka sodišče pojasnjuje, da toženka, četudi do zvočnega posnetka res ni mogla, ker ji ni uspelo naložiti ustreznega računalniškega programa, ne bi smela preprosto ostati pasivna. Če navkljub skrbnosti ni mogla pravočasno do posnetka, bi bila morala, brž ko je s tem uspela, pač vložiti ugovor in skupaj z njim predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pravno nevzdržno in življenjsko nerazumljivo je toženkino pričakovanje, celo pasivno čakanje, da ji sodišče omogoči odprtje datotek - ki jih tudi sodišče, enako kot vse druge stranke, lahko odpre le z istim brezplačnim programom, ki si ga toženka domnevno ni uspela naložiti.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 37/07 - ur. p. b. in nasl. - ZPP.

2Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIZ.

3Enako A. Galič v L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek: zakon s komentarje 2. knjiga, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2006, str. 123.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/1, 125a, 125a/4, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.