Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da je ena od toženk referentka na izvršilnem oddelku sodišča, ki je pristojno odločiti v zadevi, torej na drugem oddelku sodišča, kot pa se obravnavajo pravdne zadeve, med katere spada tudi obravnavana, sama po sebi ne predstavlja razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Predlog se zavrne.
1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu v predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče navaja, da je druga tožnica referentka izvršilnega oddelka Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Pri svojem delu sodeluje s sodniki izvršilnega oddelka sodišča, z ostalimi sodniki pa se vsakodnevno srečuje in se z njimi pozna, kar bi lahko vzbudilo dvom v pristranskost sodnikov tega sodišča. 2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija torej predstavlja poseg v zakonska pravila o krajevni pristojnosti, zato predstavlja izjemen poseg ter terja ozko razlago pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je delegacija pristojnosti utemeljena.
4. Obravnavani primer terja presojo, ali je mogoče uvrstiti med druge tehtne razloge v pomenu določbe 67. člena ZPP okoliščino, da je druga tožnica zaposlena kot referentka na izvršilnem oddelku okrajnega sodišča. Drug tehten razlog v pomenu navedene zakonske določbe sicer lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča (zagotovitvi subjektivne nepristranskosti je namreč v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika). Vendar pa se objektivna nepristranskost sodišča prvenstveno izraža v stališču strank do tega, da njihovo zadevo obravnava določeno sodišče oziroma praviloma trditve o objektivni nepristranskosti sodišča predstavljajo tehten razlog za delegacijo tedaj, ko jih zatrjuje stranka, in ne že tedaj, ko ta dvom izrazi sodišče samo. Okoliščina, da je ena od toženk referentka na izvršilnem oddelku sodišča, ki je pristojno odločiti v zadevi, torej na drugem oddelku sodišča, kot pa se obravnavajo pravdne zadeve, med katere spada tudi obravnavana, zato sama po sebi ne predstavlja razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tega ne predstavlja niti dejstvo, da se zaposleni na sodišču med seboj poznajo in vsakodnevno srečujejo. Sodnik mora namreč pri sojenju vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja.
5. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog tožene stranke ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.