Jedro

Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo, kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se 2. alineja III. točke izreka sklepa spremeni tako, da se glasi: „- jesenske počitnice v letu 2023 z očetom, v letu 2024 z mamo in tako izmenjaje v prihodnje; božično - novoletne praznike izmenično, in sicer božične praznike (od 24. 12. do 28. 12.) v letu 2022 preživi z očetom, novoletne praznike (od 28. 12. do 2. 1.) z mamo, naslednje leto 2023 pa obratno, in tako izmenjaje v prihodnje, zimske počitnice v letu 2022 z očetom, v letu 2023 z mamo in izmenjaje tako v prihodnje, prvomajske počitnice v letu 2023 z očetom, v letu 2024 z mamo in izmenjaje tako v prihodnje, upoštevaje potrebe in želje mld. A. A., po predhodnem dogovoru med staršema.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mld. A. A. zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, B. B. in C. C. (I. točka izreka). Stalno prebivališče mld. A. A. je določilo na naslovu očeta C. C., naslov za vročanje pošiljk pa na naslovu matere B. B. (II. točka izreka). Izvrševanje skupnega starševstva je uredilo tako, da mld. A. A. preživi: - izmenjaje teden dni pri očetu in teden dni pri materi, na način, da je pri enem staršu od nedelje zvečer, ko jo ta prevzame na domu drugega starša ob 19.00 uri, do naslednje nedelje zvečer, ko jo drugi starš ob 19.00 uri prevzame na naslovu prvega, s tem, da jo v sredo popoldne tisti od staršev, pri katerem ne živi v tako določenem tednu, prevzame v šoli in jo zvečer ob 19.00 uri pripelje nazaj k staršu, pri katerem mld. A. A. preživlja teden; tako določeni stiki se ne izvajajo v času šolskih počitnic, praznikov in poletnih počitnic; prvi tedenski stik mld. A. A. z očetom se izvede v tednu od 17. 4. 2022 do 24. 4. 2022; - šolske počitnice, praznike, dela proste dni mld. A. A. preživi izmenjaje pri enem in drugem staršu, po že utečenem ritmu, upoštevaje potrebe in želje mld. A. A., po predhodnem dogovoru med staršema; - poletne počitnice preživi mld. A. A. izmenično dva tedna pri očetu in dva tedna pri materi, upoštevaje potrebe in želje mld. A. A. ter po predhodnem dogovoru med staršema, lahko pa tudi drugače, po predhodnem dogovoru med staršema (III. točka izreka). Glede preživljanja mladoletnih otrok je plačevanje položnic in dejavnosti za mld. A. A. ter nakup šolskih potrebščin ob začetku šolskega leta naložilo materi B. B., očetu C. C. pa je za ta del preživninske obveznosti od vključno aprila 2022 dalje naložilo plačevanje preživnine v višini 95 EUR na transakcijski račun matere, do 18. dne v mesecu za tekoči mesec. Za nazaj, od 5. 10. 2020 do 31. 3. 2022, mu je naložilo plačilo razlike preživnine: - za oktober 2020 v višini 42 EUR, za obdobje od novembra 2020 do vključno februarja 2022 v višini 50 EUR mesečno in za marec 2020 v višini 75 EUR. V preostalem (stroški hrane, bivanja, obleke, obutve, higiene…) sta starša dolžna izvrševati svojo preživninsko obveznost za mld. hčerko A. A. naturalno, tako da bosta krila njene stroške preživljanja v obdobju, ki ga bo preživela z vsakim od njiju (VI. točka izreka). Kar sta starša zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (VII. točka izreka). Odločilo je še, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (VIII. točka izreka).

2. Zoper v uvodu navedeni sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da mld. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo materi ter določi stalno prebivališče mld. A. A. na naslovu matere. Nadalje predlaga spremembo samega režima izvrševanja stikov in preživljanja počitnic ter zvišanje plačila preživnine s strani očeta na 225 EUR. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v vsakem primeru pa povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Meni, da je sodišče prve stopnje glede I. točke izreka sklepa zmotno izhajalo iz ugotovitve, da sta starša glede pomembnih stvari za mld. A. A. in glede izvajanja stikov sposobna ustrezne komunikacije. Takšna ugotovitev je nepravilna, saj konstruktivna komunikacija med predlagateljico ter nasprotnim udeležencem ni mogoča. Zaradi tega med njima prihaja do konstantnih konfliktov, katerih priča je tudi mld. A. A., kar pa gotovo ni v njeno korist. Dejansko stanje je tako zmotno in nepopolno ugotovljeno, to pa je rezultiralo v napačno uporabo materialnega prava in dodelitev mld. A. A. v skupno varstvo in vzgojo obema staršema.

Sodišče prve stopnje je napačno presodilo in ocenilo vsebino neformalnega razgovora, ki ga je opravilo z mld. A. A. Slednja namreč ne razume, kaj pomeni skupno skrbništvo in tega pojma ne loči od obsega stikov.

Opozarja, da je v predlogu z dne 30. 9. 2020 predlagala postavitev izvedenca klinično psihološke stroke za otroka, kar je prvostopenjsko sodišče prezrlo in se do dokaznega predloga ni opredelilo.

Izpostavlja, da je sklep v drugi alineji III. točke izreka nerazumljiv in neizvršljiv. Način izvrševanja počitnic namreč ni dovolj natančno določen.

Ker je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje pri odločanju glede stikov mld. A. A. s staršema, je posledično napačno določilo tudi višino preživnine, naložene v plačilo očetu – nasprotnemu udeležencu. Tega dela sklepa se tudi ne da preizkusiti.

3. Nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O zaupanju v skupno varstvo in vzgojo

5. Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije (Ustava RS), da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati (v enaki meri) in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoča dodelitev otroka v skupno vzgojo in varstvo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje. Šele, če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi predvsem to narekovalo drugačno odločitev in zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo, kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno.2

6. Pritožnica šele v pritožbi izpostavlja visoko konfliktnost v njunem odnosu. Vendar, kljub v pritožbi izpostavljenim očitkom, pritožnica ne vzbudi dvoma v pravilnost ugotovitve, da sta starša sposobna sodelovanja, ki ga terja skupna skrb za otroka. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, sta namreč starša v postopku izkazala, da sta se sposobna glede temeljnih dolžnosti v zvezi s skrbjo za mld. A. A. konstruktivno dogovoriti, da je bila dosedanja skrb za A. A. s strani obeh staršev dobra in zlasti, da nobeden izmed njiju ni izpostavil neprimernih ravnanj drugega v razmerju do deklice. Sodišče prve stopnje je to zanesljivo obrazložilo in svojo odločitev oprlo predvsem na mnenje CSD ..., enota ... (na list. št. 47 - 49 spisa), katerega je pravilno ocenilo kot skrbno in podrobno obrazloženega. CSD je v svojem mnenju podprl stališče očeta, da se mld. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema. Ocenil je, da je to v A. A. največjo korist, saj sta ji naklonjena oba starša in oba izvajata primerno starševsko skrb. Na podlagi razgovora z A. A. je CSD v mnenju podal ugotovitve, da je slednja navezana na oba starša, da ji je pri obema lepo in da z obema rada preživlja čas. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo tudi prednosti preživljanja časa pri enem in drugem staršu, ki so v bistvenem enakovredne (tč. 10. obrazložitve izpodbijanega sklepa). CSD je ocenil, da sta se predlagateljica in nasprotni udeleženec sposobna dogovarjati o pomembnih zadevah v zvezi z A. A. in glede izvajanja stikov. Iz njune izpovedbe tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da sta kljub razpadu njune življenjske skupnosti in določenih zamer zmožna komunikacije, ki ne škoduje njunemu otroku, oziroma pri tem upoštevata dobrobit A. A. To nenazadnje izhaja tudi iz izpovedbe predlagateljice, da se v primeru bolezni ali kakšnih posebnih okoliščin starša pokličeta in se dogovorita. To pomeni, da zaradi koristi otroka, katere pomembnosti se po oceni pritožbenega sodišča zavedata, znata premostiti medsebojne morebitne zamere, napetosti ali konflikte, ki jih sicer pritožnica prvič izpostavlja šele v pritožbi. Kot izhaja iz mnenja CSD, pri izvrševanju stikov upoštevata tudi želje in potrebe A. A., kar njuno konstruktivno držo dodatno potrjuje. Da je podana ustrezna stopnja medsebojnega sodelovanja med staršema, izhaja tudi iz v odgovoru na pritožbo navedenega dejstva, da se stiki oziroma varstvo in vzgoja na podlagi izpodbijanega sklepa tudi dejansko nemoteno izvršujejo.

7. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da se starša nista sama uspela dogovoriti o skupni vzgoji in varstvu in da predlagateljica tega ne želi, kot je bilo že pojasnjeno, ne zadostuje za drugačno odločitev oziroma dodelitev otroka v varstvo in vzgojo izključno njej.3

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi opravljenega neformalnega razgovora slišalo tudi mld. A. A. Ne glede na to, da je bil razgovor kratek in da je bilo A. A. neprijetno, je prvostopenjsko sodišče po oceni pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da je njena pristna želja po preživljanju časa z obema staršema. Pri tem je povsem nepomembno razumevanje pojmov družinskega prava s strani A. A., na kar neutemeljeno opozarja pritožnica; pomembna je namreč predvsem njena želja po preživljanju časa z enim ali obema staršema in v kakšnem obsegu. Ne glede na to, da je najprej povedala, da bi bila pri mami, takoj za tem pa, da ne bi bilo nič narobe, tudi če bi bila pri obeh, je nato povedala dejanski obseg, kot si ga predstavlja preživeti z enim in z drugim. Ta pa je takšen, da po vsebini že predstavlja skupno vzgojo in varstvo, torej uravnoteženo skrb s strani obeh staršev. Nenazadnje pa je tudi predlagateljica na zaslišanju izpovedala, da bo upoštevala A. A. želje in je v primeru, da bo pri vsakem želela preživeti teden dni, v nasprotno ne bo silila. Sicer pa je presoja tehtnosti otrokovega mnenja le ena izmed okoliščin, ki vplivajo na odločitev.

9. Pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo bistvene kršitve pravil postopka, ker ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca klinično psihološke stroke, niso utemeljene. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz spisa izhaja, da predlagateljica tega dokaznega predloga ni v ničemer konkretizirano substancirala, torej navedla konkretnih dejstev, ki bi se s predmetnim dokazom dokazovala; pavšalno navajanje pod odstavek v predlogu z dne 30. 9. 2021, v katerem navaja, da je sama primernejša za vzgojo in skrb otroka, ker je A. A. nanjo bolj navezana, ne zadostuje. Tudi sicer je sodišče prve stopnje dejstva o tem, kdo je primeren oziroma primernejši starš ter na koga je A. A. navezana in se ob njem počuti dobro, skrbno presodilo na podlagi strokovnega mnenja CSD4, ki je natančno, strokovno prepričljivo in ima bistvene značilnosti izvedeniškega mnenja, zato takšno mnenje nadomesti izvedensko mnenje, skupaj s pridobljenimi poročili v spisu, na podlagi zaslišanj obeh udeležencev ter na podlagi neformalnega razgovora z A. A. Po presoji pritožbenega sodišča je vse te dokaze tudi ustrezno ocenilo in na podlagi tega sprejelo pravilen zaključek. S tega vidika se je izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca klinično psihološke stroke, kar bi postopek neizogibno podaljšalo, izkazala za nepotrebno.

10. Vsled navedenega je tudi po presoji pritožbenega sodišča v največjo korist mld. A. A. dodelitev v skupno vzgojo in varstvo obema staršema. Tak način izvrševanja starševske skrbi po drugi strani v ustavno skladni meri uveljavlja tudi pravico (in dolžnost) staršev, ki jima gre na podlagi 54. člena Ustave RS.

O izvrševanju skupnega starševstva

11. Sodišče druge stopnje je sledilo pritožbenim navedbam v delu, da izrek izpodbijanega sklepa v 2. alineji III. točke ni dovolj natančno določen. Med udeležencema v postopku na prvi stopnji sicer ni bilo sporno preživljanje časa šolskih počitnic, praznikov in dela prostih dni, pri čemer sta oba zatrjevala, da slednje nemoteno poteka usklajeno ter izmenjujoče. Vendar sta oba udeleženca v svojih predlogih predlagala, da sodišče natančno določi način izvrševanja vseh šolskih počitnic, pri čemer se njun predlagan režim ujema. Pritožbeno sodišče je tako upoštevajoč pritožbene navedbe predlagateljice, da se takšen način izvrševanja vseh šolskih počitnic mld. A. A. natančno določi tudi v samem izreku, predvsem začetek izmenjajočega ritma za leto 2022 oziroma za leto 2023 (za tiste počitnice, ki so se že iztekle), to tudi storilo in izrek v delu spremenilo na način, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa. Tako natančno določen režim preživljanja počitnic mld. A. A. zmanjšuje verjetnost morebitnih nesoglasij oziroma nesporazumov med staršema s tem v zvezi, zato je takšna odločitev v otrokovo največjo korist. 12. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilna tudi odločitev glede določitve stalnega prebivališča. Pritožbeno sodišče ne najde razloga, da bi se slednje spreminjalo; pri tem je povsem življenjski ter tudi praktičen razlog, da stalno prebivališče ostane enako kot do sedaj, torej na naslovu očeta. Pri tem je predvsem upoštevalo, da bo tam sedaj A. A. preživela enakovreden čas tistemu na maminem naslovu prebivališča. Upoštevajoč A. A. starost ni moč slediti pritožbenim argumentom, da bo deklica zmedena, ker je naslov za vročanje določen na maminem naslovu. Ob skupni vzgoji in varstvu je tako najprimerneje, da stalno prebivališče, tudi skladno z načelom kontinuitete, ostane na naslovu očeta, kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje.

O preživnini

13. Ker je dejansko stanje po presoji sodišča druge stopnje popolno in pravilno ugotovljeno in pritožbeno sodišče sledi odločitvi prvostopenjskega sodišča glede dodelitve mld. A. A. v skupno vzgojo in varstvo obema staršema, je pravilna tudi odločitev o višini preživnine v znesku 95 EUR mesečno (za stroške šolskih položnic, občasnih taborov, jahanja in šolskih potrebščin). Slednje mora oče kot nasprotni udeleženec nakazovati na transakcijski račun matere – predlagateljice, preostale stroške (npr. kozmetiko, higienske pripomočke, obleko, obutev…) pa krijeta udeleženca naturalno, sproti, za čas preživljanja A. A. z njima. To je tudi ustrezno in prepričljivo obrazloženo (tč. 21 - 24 izpodbijanega sklepa).

14. Prav tako je zanesljiva obrazložitev v zvezi s stroški, ki jih mora oče kriti za nazaj. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se tega dela obrazložitve sklepa ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v 21. tč. obrazložitve napadenega sklepa na podlagi specificiranih stroškov v 20. tč. obrazložitve sklepa zaključilo, da je za nazaj (od vložitve predloga do vključno marca 2022) za mesečno preživljanje mld. A. A. skupno bilo potrebno zagotoviti prib. 450 EUR. V 25. tč. obrazložitve sklepa pa je prvostopenjsko sodišče natančno obrazložilo zaključek o višini teh stroškov, ki odpadejo na očeta, in v zvezi z 21. tč. obrazložitve izpeljalo logičen zaključek, da na očeta odpade za vsak mesec do vključno februarja 2022 znesek 220 EUR, za marec pa 245 EUR. Pri tem je pojasnilo in konkretiziralo tudi višino posamičnih stroškov, pri čemer se v zvezi s stroški v višini 190 EUR mesečno (95 EUR na vsakega izmed staršev), na katere posebej opozarja pritožnica, v izogib ponavljanju sklicuje na položnice in dejavnosti, zajete v 24. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa (stroški šolskih položnic, občasnih taborov, jahanja in šolskih potrebščin). Takšna obrazložitev je povsem ustrezna in razumljiva ter tudi zmožna preizkusa. Dalje je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo, da je nasprotni udeleženec že predhodno plačeval 170 EUR mesečno predlagateljici (to je bilo med udeležencema nesporno) in tako pravilno zaključilo, da je za nazaj za vsak mesec od vložitve predloga pa do vključno februarja 2022 dolžan poravnati še 50 EUR, za oktober sorazmerni del 42 EUR, za marec 2022 pa 75 EUR. Pritožbeno sodišče tem ugotovitvam pritrjuje.

15. Vsled vsega navedenega je pritožbeno sodišče del izreka v 2. alineji III. točke spremenilo (6. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 36. člena ZNP-1). V preostalem delu prvostopenjskega sklepa sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, prav tako je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, zato je višje sodišče pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1. Predlagateljica je s pritožbo uspela v sorazmerno majhnem delu pritožbe, v zvezi s čimer niso nastali posebni stroški pritožbenega postopka, navedbe v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca pa niso v bistvenem pripomogle k odločitvi sodišča, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Glej: Matej Čujovič, Komentar Družinskega zakonika, Ur. l. RS, Ljubljana, 2019, str. 419 in 420, in prof. dr. Barbara Novak, Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili, Ljubljana, 2019, str. 130. 3 Glej prof. dr. Barbara Novak, Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili, Ljubljana, 2019, str. 129. 4 Položaj CSD se po ustaljeni sodni praksi približuje položaju, ki ga ima v postopku sodni izvedenec, mnenje CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.