Jedro

Sodišče je s tem, ko je pri določanju enotne kazni upoštevalo kazen, določeno v pogojni obsodbi, ki je že bila upoštevana v sodbi drugega sodišča, v škodo obsojenca prekršilo materialni zakon (5. točka 372. člena ZKP).

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrajnega sodišča v Ajdovščini K 36/2007 v izreku o kazenski sankciji spremeni tako, da se glasi: Obdolžencu se na podlagi 50. člena Kazenskega zakonika izreče pogojna obsodba ter se mu ob upoštevanju določenih kazni 3 (tri) mesece zapora in 5 (pet) mesecev zapora na podlagi 2. točke drugega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika določi enotna kazen 7 (sedem) mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Ajdovščini obsojenca spoznalo za krivega kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odstavku 221. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) ter kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ, ter mu na podlagi prvega odstavka 50. člena KZ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za prvo kaznivo dejanje določilo kazen tri mesece zapora, za drugo kaznivo dejanje pa kazen pet mesecev zapora. Na podlagi četrtega odstavka 52. člena KZ v zvezi z drugim odstavkom 47. člena KZ mu je upoštevaje kazen dveh mesecev zapora, določeno s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 219/2008, ter kazni, določeni z zgoraj navedeno sodbo, določilo enotno kazen osem mesecev zapora in preizkusno dobo dve leti.

2. Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ajdovščini je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da je bila kazen, ki jo je sodišče upoštevalo ob določanju enotne kazni, upoštevana že s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici I K 3522/2009, zato je sodišče nepravilno uporabilo kazenski zakon v delu, ki se nanaša na odmero kazni obsojencu.

3. Vrhovno sodišče je na podlagi 423. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti poslalo obsojencu in njegovi zagovornici, vendar se o njej nista izjavila.

B.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti navaja, da je Okrajno sodišče v Ajdovščini s sodbo K 36/2007 z dne 11.11.2009 pri določanju enotne kazni kot določeno upoštevalo tudi kazen dva meseca zapora za kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ, določeno v sodbi IV K 219/08 z dne 20.10.2008, čeprav je bila ta kazen upoštevana že pri določanju enotne kazni v sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici I K 3522/2009 z dne 18.9.2009. Vrhovnemu sodišču RS predlaga, naj pravnomočno sodbo v skladu s prvim odstavkom (očitno pomotoma je izpuščen člen) ZKP spremeni.

5. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo IV K 219/08 z dne 20.10.2008 obsojenca spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dva meseca zapora in preizkusno dobo enega leta. Ta kazen je bila nato upoštevana kot določena s strani Okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki je obsojencu s sodbo I K 3522/09 z dne 18.9.2009 v pogojni obsodbi določilo novo enotno kazen štiri mesece zapora in preizkusno dobo dve leti. Okrajno sodišče v Ajdovščini pa je ob določenih kaznih tri mesece zapora za kaznivo dejanje prikrivanja ter pet mesecev zapora za kaznivo dejanje ponarejanja listin kot določeno upoštevalo tudi kazen iz sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 219/08 z dne 20.10.2008, ki je bila že upoštevana v navedeni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici. S tem je sodišče v škodo obsojenca prekršilo materialni zakon (5. točka 372. člena ZKP), saj je kazen, določeno v pogojni obsodbi IV K 219/08 z dne 20.10.2008, upoštevalo dvakrat. 6. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, je na podlagi 426. člena ZKP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se kazen, določena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 219/08, ne upošteva pri določanju enotne kazni, ter je samo določilo novo enotno kazen na podlagi kazni, določenih za kaznivi dejanji prikrivanja po prvem odstavku 221. člena KZ in ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ.