Jedro

Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, je prepozen.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 126387/2014-2 z dne 25. 9. 2014 dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru dolžnika je s sklepom VL 126387/2014-6 z dne 24. 10. 2014 sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da bo v nadaljnjem pravdnem postopku o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Celju. Stranke se zoper sklep niso pritožile, zato je postal pravnomočen.

2. Tožena stranka je v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju v prvi pripravljalni vlogi (z dne 19. 2. 2015) podala ugovor krajevne nepristojnosti. Sodišče je o ugovoru odločilo s sklepom I Pg 1005/2014 z dne 25. 2. 2015 ter se izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v zadevi in zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Zahtevek tožnice do toženke naj bi namreč izhajal iz njenega podizvajalskega razmerja z glavnima izvajalkama A., d. o. o., in B..; slednji pa sta dela izvajali na podlagi pogodbe s toženko, št. 1481/2010 z dne 29. 10. 2010, iz katere izhaja sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani (23. člen pogodbe).

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZPP). Meni, da je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Celju, saj naj bi bil ugovor krajevne nepristojnosti podan prepozno. Toženka bi ga morala uveljavljati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tudi sklep VL 126387/2014-6 z dne 24. 10. 2014, zoper katerega se toženka ni pritožila, je postal pravnomočen.

Odločitev o sporu

4. V obravnavani zadevi je predlog upnice (kasneje tožnice) za izvršbo na podlagi verodostojne listine temeljil na izpisku iz njenih poslovnih knjig; upnica pa v njem ni uveljavljala dogovorjene krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani. Dolžnica (kasneje toženka) je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala, da iz predloga upnice ne izhaja pravna podlaga njene morebitne terjatve; zato ne ve, na kaj naj bi se njena terjatev nanašala, saj sama do upnice nima zapadlih in neplačanih obveznosti. Dopustila pa je možnost, da upnica uveljavlja neposredni zahtevek podizvajalca v skladu s 631. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), vendar ni vedela, s katerim pravnim razmerjem naj bi bila ta terjatev povezana. Sporazuma o krajevni pristojnosti ni uveljavljala.

5. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne pristojnosti precizira za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. 6. Namen relevantnih materialnopravnih določb je v smotrnosti odločanja sodišča, v tem, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Stranke postopka morajo zato sodišče čim prej seznaniti z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, je zato prepozen. Taka je tudi ustaljena sodna praksa.(1)

7. V obravnavani zadevi tožnica v predlogu za izvršbo sicer ni navedla (niti k njemu ni priložila) pogodbe, št. 1481/2010 z dne 29. 10. 2010, sklenjene med glavnima izvajalkama in toženko, niti ni sama uveljavljala sporazuma o krajevni pristojnosti, ki izvira iz te pogodbe. Vendar pa je toženka, ki je v ugovoru zoper sklep o izvršbi sicer primarno uveljavljala neopredeljenost tožničine terjatve, izrecno dopustila možnost, da gre za neposredni zahtevek podizvajalca v skladu s 631. členom OZ. Ob taki trditveni podlagi pa bi lahko že v ugovoru (za primer, da se izkaže za resnično, da gre za tak zahtevek) sodišče opozorila tudi na sporazum o krajevni pristojnosti, ki izhaja iz enake pravne podlage kot sam zahtevek. Njen ugovor krajevne nepristojnosti, podan šele v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je zato (ne glede na naknadna pojasnila v vlogi z dne 4. 5. 2015) prepozen. Okrožno sodišče v Celju je zatorej zmotno odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.

8. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Op. št. (1): Na primer sklep VS RS III R 11/2014 z dne 27. 5. 2014 in sklep VS RS III R 4/2015 z dne 17. 2. 2015.