Jedro

Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je eden od tožnikov sodnik in podpredsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici, v katerega organizacijsko enoto spada stvarno pristojno sodišče, in da se sodniki sodnega okrožja med seboj dobro poznajo in občasno družijo na formalnih in neformalnih srečanjih, pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrajnim sodiščem v B.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Sežani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v B. v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navaja, da je prvi tožnik podpredsednik in okrožni sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Ker je Okrajno sodišče v B. organizacijska enota Okrožnega sodišča v Novi Gorici, nad katerim ima njegov podpredsednik v okviru sodne uprave določene funkcionalne pristojnosti, bi lahko bil prizadet videz nepristranskosti in objektivnosti sojenja. V nepristranskost sojenja bi lahko podvomila tudi nasprotna stranka. Sodno okrožje Okrožnega sodišča v Novi Gorici namreč nima veliko sodnikov, ti pa se dobro poznajo in občasno družijo na formalnih in neformalnih srečanjih.

2. Predlog je utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni standard »drugih tehtnih razlogov« zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali pri strankah vzbuditi dvom, da bo sojenje pri (stvarno in) krajevno pristojnem sodišču pristransko. To pomeni, da lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost zaradi posebnega položaja katerega od udeležencev v postopku v razmerju do sodišča podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.1

4. Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je eden od tožnikov sodnik in podpredsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici, v katerega organizacijsko enoto spada stvarno pristojno sodišče, in da se sodniki sodnega okrožja med seboj dobro poznajo in občasno družijo na formalnih in neformalnih srečanjih, pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrajnim sodiščem v B. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti sojenja je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje določilo Okrajno sodišče v C. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklep VS RS I R 41/2019 z dne 14. 3. 2019, I R 76/2015 z dne 9. 7. 2015, I R 102/2012 z dne 21. 6. 2012.