Jedro

V pravdi za ukinitev preživnine, ki jo sproži oče zoper polnoletnega sina sta stranki oče (tožnik) in toženec (sin), ne pa mati toženca. Zato mati tudi nima pravice do vložitve revizije. V 2. odstavku 123. člena ZZZDR je določeno, da so starši dolžni preživljati svoje otroke po doseženi polnoletnosti le, če se redno šolajo ali če otrok zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben za samostojno življenje in nima zadostnih sredstev za preživljanje.

Izrek

1. Revizija M. S. se zavrže. 2. Revizija toženca se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ukinilo preživnino, ki jo je moral tožnik plačevati tožencu na podlagi sodbe Občinskega sodišča v Kopru z dne 20.9.1978, opr. št. P 218/78 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 14.11.1978, opr. št. Gž 332/78. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje sta vložila laično revizijo toženec in njegova mati M. S. V reviziji trdita, da je tožnik prenehal plačevati preživnino takoj, ko je toženec postal polnoleten, medtem ko je pred tem neredno plačeval zelo nizko preživnino. Toženec ni končal šole zaradi tega, ker je zgodaj ostal brez očeta, mati pa ni uspela opraviti vsega sama. Kriva za to je tudi šola v Izoli (Delavska Univerza) s katero ima toženec več sporov, ki še niso končani. Zaradi vsega tega ni mogel pravočasno zaključiti šole in se je šolanje podaljšalo. Tožnik ima velike možnosti za pomoč sinu in naj mu pomaga, če mu že drugače ni pomagal. Smiselno predlagata, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo ter zahtevek za ukinitev preživnine zavrne.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo in odgovorila (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, v nadaljevanju ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99, v tem sporu še nadalje uporablja).

Ad 1. Revizija M. S. ni dovoljena.

Po 392. členu ZPP revizijsko sodišče zavrže revizijo, ki ni dovoljena. Revizija ni dovoljena med drugim tudi tedaj, ko jo vloži nekdo, ki nima te pravice (2. odstavek 389. člena). Mati toženca, ki je polnoleten, ni ne stranka ne zakonita zastopnica toženca v tem postopku. Ker tudi nima druge vloge (na primer stranskega intervenienta), nima pravice ne kot stranka, ne v imenu oziroma v korist toženca vlagati pravna sredstva. Zaradi tega je revizijsko sodišče moralo njeno revizijo zavreči. Ad 2. Revizija toženca ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da so bile v tem postopku ugotovljene vse pravno odločilne okoliščine, ki so po 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR) potrebne za odločitev o ukinitvi s sodno odločbo določene preživnine. V 2. odstavku 123. člena ZZZDR je določeno, da so starši dolžni preživljati svoje otroke po doseženi polnoletnosti le, če se redno šolajo ali če otrok zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben za samostojno življenje in nima zadostnih sredstev za preživljanje. Ugotovljeno je bilo (tega dejstva revizijsko sodišče ne sme več preizkušati zaradi prepovedi poseganja v dejansko stanje po 3. odstavku 385. člena ZPP), da se toženec redno ne šola (nazadnje je bil vpisan v šolskem letu 1993/94) ter da tudi nima nobene težje telesne ali duševne motnje, zaradi katere ne bi bil sposoben za samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje.

Toženec med postopkom ni predložil nobenih dokazov, ki bi bili lahko podlaga za nadaljnjo preživninsko dolžnost tožnika. Samo obsodbe na račun očeta, ki da ga je zapustil v rani mladosti ter dejstvo, da ima sredstva, s katerimi bi lahko preživljal toženca, za drugačno odločitev ne zadoščajo. Prav tako ne dejstvo, da je tožnik plačeval nizko preživnino, ki naj ne bi zadoščala niti za najnujnejše potrebe toženca. Enako velja za sedanje slabo premoženjsko stanje toženca in njegove matere.

Trditev toženca o sporu s šolo zaradi negativne ocene, sama po sebi ne pomeni, da mu je šola preprečila redno šolanje. Dokaza o napaki šole ni predložil. Tudi trditev, da se bo zaposlil šele, ko bo končal šolo, ne zadošča za ugotovitev o njegovem prizadevanju, da osnovno šolo zares konča. Ker v spisu tudi ni nobenih drugih trditev, ki bi bile lahko pravno odločilne za drugačno odločitev, revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabljeno.

Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (10. točka drugega odstavka 354. člena ZPP), je na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo.

Vrhovno sodišče ni odločalo o revizijskih stroških, ker jih toženec ni priglasil.