Jedro

Zakon o dedovanju v drugem stavku tretjega odstavka 173. člena določa, da lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep.

Izrek

Sklep Okrajnega sodišča v Kopru z dne 4.11.2002, ki se glasi: ?I. Zapuščina po pokojni H.P. obsega: - nepremičnine, vknjižene v zemljiško knjigi tega sodišča v vl.št. 623 k.o. B., do celote.

II. Zapuščina postane last Republike Slovenije, ker po pok. H.P., ni znanih dedičev, pri čemer se: - nepremičnini parc. št.848 in 850 k.o. B. izročita Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, - nepremičnine parc. št. 2889, 2890 in 851 k.o. B. izročita Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije.

III. Po pravnomočnosti tega sklepa se bo v zemljiški knjigi tega sodišča pri nepremičnini iz I. točke izreka vknjižila lastninska pravica na ime Republika Slovenija.? se prekliče in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v obravnavanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru ugotovilo, da zapuščina po pok. H.P., obsega nepremičnine vknjižene v zemljiški knjigi tega sodišča v vl.št. 623 k.o. B., do celote in odločilo, da zapuščina postane last Republike Slovenije, ker po pok. H.P., ni znanih dedičev in še odredilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi tega sodišča pri nepremičnini iz I. točke izreka vknjiži lastninska pravica na ime Republike Slovenije.

Zoper navedeni sklep se pritožujejo dediči po pooblaščencu in predlagajo, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter izda nov sklep o dedovanju, s katerim bo zapuščino preneslo na dediče po pokojnem in sicer na vsakega 1/5. Navaja, da je S.S. s pokojno H.P. živel v zunajzakonski skupnosti in z njo imel tudi hčerko S.M., roj. 31.10.1978 ter da je iz prvega zakona imela pokojna hčerko C.M. in sinova D.G. in C.P.. Ko se je S.S. odločil, da bo izpeljal zapuščinski postopek po pokojni, je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovil, da je sodišče po opravljenem ediktalnem postopku ugotovilo, da po zapustnici ni znanih dedičev in odločilo, da zapuščina postane last RS. Pritožnik tudi navaja, da je glede na navedeno že kontaktiral z Zunanjim oddelkom državnega pravobranilstva, ki tudi soglaša, da se zadeva uredi v zapuščinskem postopku.

Na pritožbo je odgovorila nasprotna stranka Republika Slovenija. V odgovoru navaja, da je bila že pred vložitvijo predmetne pritožbe seznanjena, da se je po zaključenem ediktalnem postopku pojavil zakoniti dedič, ki je predložil tudi ustrezne listine, s katerimi so izkazali sorodstveno razmerje s pokojno ter s tem pravico do dedovanja. Zgolj na podlagi predloženih listin pa Republika Slovenija nima ustrezne zakonske podlage , da bi razpolagala s pridobljenim premoženjem, saj je to tudi v zemljiški knjigi že vpisano na njeno ime. Glede na listine, ki so jih predložili dediči pa Republika Slovenija vloženi pritožbi ne nasprotuje in tudi v prid ekonomičnosti postopka ter v izogib vložitvi nove dediščinske tožbe pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo upošteva, da izpodbijani sklep razveljavi ter da se opravi zapuščinska obravnava v kateri bo sodišče ugotovilo obstoj zakonitih dedičev po pokojni H.P. Pritožba je utemeljena.

Zakon o dedovanju v drugem stavku tretjega odstavka 173. člena določa, da lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Ta določba predstavlja izjemo od pravila, da sodišče druge stopnje odloča samo o pravočasnih pritožbah (prvi stavek tretjega odstavka 173.člena ZD). Nepravočasno pritožbo je mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji. Ti pogoji pa so tudi po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru podani. Pritožnik je v svoji pritožbi pojasnil, zakaj bi bilo potrebno v njegovem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani. Glede na navedeno in zlasti ob upoštevanju odgovora nasprotne stranke RS, ki izrecno soglaša z razveljavitvijo sklepa , je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preklicalo (173.člen ZD) in zadevo vrnilo zapuščinskemu sodišču, ki naj opravi zapuščinsko obravnavo, ugotovi kdo so pokojničini dediči, obseg zapuščine, katere pravice iz zapuščine gredo dedičem in morebitni dedni dogovor.