Jedro

Na podlagi razlage določbe prvega odstavka 100. člena ZLV je lahko pritožnik s svojo pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije ali občinskega sveta uspešen le, če izkaže, da so bile pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora ali občinske volilne komisije takšne nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Občina Slovenske Konjice, Občinski svet, je z odločbo št. 04101-0014/2014-13 (121) z dne 19. 2. 2015 pritožbo A.A., kandidata na Listi B., zoper sklep Občinske volilne komisije št. 04101-0014/2014 z dne 8. 10. 2014, zavrnil kot neutemeljeno. Pojasnil je, da gre za postopek ponovnega odločanja, na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS IV U 228/2014 dne 27. 11. 2014. 2. Odločitev o zavrnitvi pritožbe temelji na ugotovitvi, da sta bili za volitve članov Občinskega sveta Občine Slovenske Konjice določeni dve volilni enoti, v kateri se skupno voli 23 članov, po proporcionalnih volitvah. Pritožnik je bil kandidat oziroma nosilec liste z imenom Lista B., v drugi volilni enoti. Lista B. na podlagi 15. člena ZLV ni dobila direktnega mandata (posamezne liste so dobile 14 direktnih mandatov), mandat ji je pripadel na podlagi 16. člena ZLV. Ti mandati se na podlagi 17. člena ZLV dodelijo listam v tisti volilni enoti, kjer imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Ostanek glasov istoimenske liste je tako pripadel v drugi volilni enoti. Ugotovljeno je bilo tudi, da je zakonsko določeno število volivcev oddalo preferenčni glas posameznemu kandidatu, pri čemer je bil z liste izvoljen kandidat, ki je dobil največje število preferenčnih glasov. Konkretno je tako kandidat z istoimenske liste, C.C., dobil največje število preferenčnih glasov večine volivcev, ki so glasovali za listo (35) in bil izvoljen za člana Občinskega sveta. Več preferenčnih glasov (19) je dobila tudi kandidatka z drugega mesta istoimenske liste, pritožnik pa je dobil 11 glasov. Prav tako so bili s preferenčnimi glasovi izvoljeni kandidati tudi v drugih listah oziroma strankah in pritožbe z njihove strani niso bile vložene. Vsi izpisi izhajajo iz računalniške aplikacije Državne volilne komisije, ki so jo OVK uporabljale za vnos volilnih rezultatov, pri čemer v pravilnost rezultatov ni nobenega dvoma.

3. Pritožnik ni predložil nobenega verodostojnega dokaza glede suma v pravilnost volilnih rezultatov. OVK ni prejela nobenega drugega ugovora zoper delo volilnih organov oziroma obvestila o morebitnih nepravilnostih, ne na dan volitev, ne kasneje. Pritožnik v svoji zahtevi celo poudarja, da napaka pri štetju glasov ne predstavlja nepravilnosti pri delu volilnih odborov, saj vlagatelju ni poznano, da bi do napake dejansko prišlo. Po mnenju tožene stranke pavšalne navedbe ne morejo predstavljati oziroma izražati utemeljenega dvoma v pravilnost volilnih rezultatov. ZLV z namenom varstva pravic kandidatov omogoča tudi pravico do navzočnosti zaupnikov oziroma predstavnikov list kandidatov. Pri delu volilnega odbora so namreč lahko ves čas navzoči zaupniki na volišču, pri ugotavljanju volilnega izida, pa predstavniki list kandidatov. Zakonsko dovoljena pravica ni bila izkoriščena. Glede na navedeno tako ne obstaja nobeden dvom v pravilnost volilnih rezultatov in kot taka zahteva pritožnika ni utemeljena.

4. Pritožnik odločitvi oporeka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevi pritožnika z dne 7. 10. 2014 v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno obravnavo in odločitev.

5. Odločitev tožene stranke je vsebinsko neprepričljiva, pomanjkljivo obrazložena in v popolnem nasprotju z določbami ZLV in Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Za odločitev v zadevi je nepomembno, na kakšni podlagi je Lista za napredek in razvoj prišla do mandata in kdo ga je zasedel. Dejstvo je, da je pritožnik v skladu z določbami ZLV vložil pravočasno zahtevo za ponovno štetje glasov, tej zahtevi pa ni bilo ugodeno, čeprav bi se s ponovnim štetjem glasov bodisi ovrgel, bodisi potrdil sum v pravilnost in s tem v zakonitost rezultatov volitev. Pritožnika je večje število volivcev obvestilo, da objavljeni in naknadno potrjeni rezultati Lokalnih volitev 2014 v Občini Slovenske Konjice, ne ustrezajo dejansko oddanim glasovom na voliščih.

6. V zvezi z navedbo, da pritožnik v svoji zahtevi ni predložil nobenega verodostojnega dokaza glede zatrjevanih nepravilnosti, opozarja, da v primeru razpolaganja z dokazili ne bi vlagal zahteve za ponovno štetje glasov, ampak bi obvestil pristojne organe pregona in podal zahtevo za razveljavitev izvedenih volitev ter ponovitev volitev v Občini Slovenske Konjice. Tudi ZLV v primeru dvoma v pravilnosti rezultatov zahteva ponovno štetje glasov, za odpravo tega dvoma pa je do vložitve zahteve upravičen vsak udeleženec volitev, zlasti pa vsak posameznik, ki na volitvah kandidira za katerokoli funkcijo. Ne ZLV, ne ZVDZ, ne predvidevata nobenih zakonskih pogojev za podajo zahteve za ponovno štetje glasov. Katere verodostojne dokaze bi pritožnik moral predložiti svoji zahtevi izpodbijana odločba ne pojasni. Pojasnil je tudi, da je moral na odločitev Občinskega sveta v ponovljenem postopku čakati nekaj mesecev. Ne strinja se niti z argumentom, da pristojni volilni organi niso prejeli nobene druge pritožbe, ali ugovora zoper delo volilnih organov, ker to za rešitev tožnikove zahteve ni pomembno. Vse kaže na to, da se ni postopalo v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem pa se ni upoštevalo stališče naslovnega sodišča iz prej navedene sodbe z dne 27. 11. 2014. 7. Tožena stranka je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem zavrača vse pritožbene ugovore. Pojasnjuje, zakaj je v izpodbijani odločbi obrazložila, da je Listi za napredek in razvoj pripadal mandat na podlagi 16. člena ZLV in zakaj je navedla, da ni prejela nobene druge pritožbe zoper delo volilnih organov. Navaja, da pritožnik zasleduje lastni interes in da je zahteva za ponovno štetje glasov očitno neutemeljena. Pritožnik je svojo zahtevo utemeljeval s pavšalnimi, nekonkretiziranimi in neizkazanimi navedbami, niti ni navedel, katera pravila ZLV ali ZDVZ naj bi bila kršena. Pojasnjuje tudi namen vložitve pritožbe v skladu z določilom 100. člena ZLV in poudarja, da pritožba ne prestane testa sorazmernosti. Poudarja tudi, da je odločitev v celoti skladna z napotilom sodišča izraženim v sodbi IV U 228/2014 z dne 27. 11. 2014. Pritožbo na podlagi določbe 100. člena ZLV je mogoče vložiti zoper odločitve Občinske volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov, zoper druge odločitve OKV, za katere je le-ta pristojna po 41. členu ZLV, pa je ni mogoče vložiti. V tej zvezi izpostavlja vprašanje dopustnosti zahteve tožeče stranke. Zavrnila je tudi očitke v zvezi z dolgotrajnostjo odločanja v ponovljenem postopku in sodišču predlaga, da pritožbo primarno zavrže, podrejeno pa zavrne. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Sodišče uvodoma kot neutemeljeno zavrača stališče tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da se pritožba pravzaprav nanaša na ugotavljanje rezultatov glasovanja (zahteva za ponovno štetje glasov, dvom v pravilnost volilnega rezultata), torej gre za pristojnost OVK po 41. členu ZLV, zoper katero pritožbe po 100. členu ZLV ni mogoče vložiti. Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ima namreč vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor se lahko vloži najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja. Občinska volilna komisija mora odločiti o ugovoru najpozneje četrti dan glasovanja (98. člen ZLV). Če občinska volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno (99. člen ZLV).

10. Sodišče opozarja, da je že v sodbi IV U 228/2014-6 z dne 27. 11. 2014 zavzelo stališče, da gre v zadevi za odločanje na podlagi določbe prvega odstavka 100. člena ZLV, ki določa, da ima zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet. Pritožbo lahko vloži do pričetka prve seje občinskega sveta. Občinski svet odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta (100. člen ZLV). Če občinski svet pritožbi ne ugodi, lahko pritožnik v 8 dneh od dneva prejema obvestila vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore. Sodišče odloči o pritožbi v 30 dneh od dneva vložitve pritožbe (101. člen ZLV).

11. Sodišče nadalje ugotavlja, da je bila pritožba vložena na Upravno sodišče RS pravočasna, vložena v roku iz 101. člena ZLV. Odločba občinskega sveta Občine slovenske Konjice, št. 04101-0014/2014-13 (121) z dne 19. 2. 2015 je bila namreč pritožnikovemu pooblaščencu vročena 2. 3. 2015, pritožbo pa je Upravno sodišče RS prejelo 10. 3. 2015. 12. Nadalje sodišče ugotavlja, da je tožena stranka, sladno z napotilom sodišča izraženim v sodbi IV U 228/2014-6 z dne 27. 11. 2014, preverila aktivno legitimacijo pritožnika za vložitev pritožbe, v skladu s prej citiranim prvim odstavkom 100. člena ZLV. Ugotovila je, da je pritožbo podal zakoniti vlagatelj, kandidat in nosilec liste na lokalnih volitvah 2014 z imenom Lista B., v drugi volilni enoti v Občini Slovenske Konjice.

13. Sodišče je v sodbi IV U 228/2014-6 z dne 27. 11. 2014 navedlo, da bi moral občinski svet vlogo pritožnika, po tem, ko bi preveril njegovo aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe po 100. členu ZLV, obravnavati vsebinsko, ker je namreč pritožnik v vlogi zahteval ponovno štetje glasov, ker naj bi pri tem prišlo do nepravilnosti, ki so vplivale na sam volilni rezultat. To pomeni, da bi lahko nekatere nepravilnosti, če je do njih prišlo, vplivale na potrditev mandata. V ponovljenem postopku odločanja je tožena stranka sledila zgoraj citiranemu napotilu sodišča in pritožnikovo pritožbo obravnavala vsebinsko.

14. Sodišče na podlagi razlage določbe prvega odstavka 100. člena ZLV ugotavlja, da je lahko pritožnik s svojo pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije ali občinskega sveta uspešen le, če izkaže, da so bile pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora ali občinske volilne komisije takšne nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.

15. Pritožnik svojo zahtevo za ponovno štetje glasov v II. volilni enoti, tako za volitve župana, volitve v občinski svet in za volitve v svete krajevnih skupnosti, utemeljuje z navedbo, da se objavljeni rezultati volitev ne ujemajo s podatki pridobljenimi neposredno od volivcev, niti prave volje volivcev ne odraža število preferenčnih glasov, ki jih je prejela Lista B. 16. Sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da so pritožnikovi očitki nekonkretizirani, pavšalni in dvoma v pravilnost objavljenih volilnih rezultatov ne utemeljuje z navedbo niti ene nepravilnosti zaznane pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora ali občinske volilne komisije. To pomeni, da tudi po presoji sodišča ni bilo razlogov, da občinski svet ne bi zavrnil tožnikove pritožbe, saj v pritožbi navedeni dvom v pravilnost objavljenih volilnih rezultatov ne morejo vplivati na objavljene izide volitev v 2. volilni enoti.

17. Sodišče ugotavlja tudi, da izpodbijana odločitev vsebuje vse elemente, ki jih predpisuje Zakon o splošnem upravnem postopku za vsebino odločbe, zato zavrača pritožbeni ugovor, da je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena.

18. Po presoji sodišča je torej izpodbijana odločitev pravilna, zato je sodišče pritožbo na podlagi 101. členom ZLV, v zvezi s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

19. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.