Jedro

Vrednost tožničinega premoženja presega z zakonom določeno mejo 13.780,00 EUR, ki predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči iz 1. odstavka 27. člena ZSVarPre, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 23. 1. 2015 in odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 9. 7. 2014 ter priznanje pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev od 27. 6. 2014 dalje ( I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da nosi tožnica sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožnica po pooblaščeni odvetniški pisarni vložila pravočasno pritožbo iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške pritožbe.

Ne strinja se s stališčem sodišča, da je imela možnost prodaje nepremičnine. Solastnik, ki je razvezani mož, s prodajo ne soglaša. Tudi če bi soglašal, bi morala po končani delitvi nepremičnine s sodno odločbo opr. št. N 103/2008, vložiti predlog za prodajo. Ker soglasja ni, bi morala predlagati izvršbo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Predloga sama ni sposobna sestaviti, odvetnika pa ni sposobna plačati, saj prejemki iz invalidskega zavarovanja ne zadoščajo niti za preživetje. Zaradi lastništva nepremičnine ne more pridobiti niti brezplačne pravne pomoči. Bivši mož denarja za nakup njenega deleža nima, saj ne plačuje niti preživnine in je zato v postopku preklica pogojne kazenske obsodbe. Iz navedenih razlogov solastniškega deleža na mizarski delavnici ni mogoče šteti kot premoženja, s katerim lahko razpolaga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana zavrnilna sodba je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Tovrstna pritožbena razloga nista podana.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

5. Za presojo pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih upravnih aktov o denarni socialni pomoči in drugih pravicah iz javnih sredstev je odločilnega pomena dejstvo, da je tožnica oz. njena družina prejemnica 69,64 EUR invalidnine, 439,63 EUR invalidske pokojnine in hkrati solastnica nepremičnin v skupni vrednosti 43.330,81 EUR. Postopek delitve nepremičnine je pravnomočno zaključen s sklepom opr. št. N 103/2008 z dne 19. 3. 2014 na način, da se delitev opravi s prodajo nepremičnine in z razdelitvijo izkupička v sorazmerju z idealnima deležema tožnice in njenega bivšega moža. 6. V pritožbi tako ni mogoče uspešno zatrjevati nemožnosti razpolaganja z nepremičnino. Pravni standard „možnosti razpolaganja“ z nepremičnino je dejansko potrebno razlagati kot pravno upravičenost do razpolaganja, ki daje imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, se ji odpove ali na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči, kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje. Za razpolaganje v okoliščinah konkretnega primera, ko že obstoji pravnomočen naslov o civilni delitvi nepremičnine ni relevantno pritožničino zatrjevanje, da solastnik nepremičnine s prodajo ne soglaša, niti da sama nima potrebnih sredstev za cenitev ali sprožitev postopka izvršbe. Sredstva, potrebna za prisilno izvršitev sklepa opr. št. N 103/2008 z dne 19. 3. 2014 je nenazadnje mogoče pokriti z izkupičkom od prodane nepremičnine.

7. Glede na to, da vrednost tožničinega premoženja presega z zakonom določeno mejo 13.780,00 EUR, ki predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči iz 1. odstavka 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZSVarPre), je bila v predsodnem postopku njena vloga z dne 27. 6. 2014 za priznanje denarne socialne pomoči in drugih pravic iz javnih sredstev, zakonito zavrnjena. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnjen tudi tožbeni zahtevek.

8. Na koncu pritožbeno sodišče izpostavlja le še načela, na katerih temelji pravna ureditev pogojev za zagotavljanje socialno varstvenih pravic. Po 6. členu ZSVarPre je namreč vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Pravica do denarne socialne pomoči je zagotovljena tistim, ki si ne morejo preživetja zagotoviti z delom, pravicami iz zavarovanja, z dohodki iz premoženja in drugih virov. Torej osebam, ki zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka, ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere ne morejo vplivati.

Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni dokazano. Tožnica namreč prejema periodična dohodka iz invalidskega zavarovanja ter pravno razpolaga s premoženjem, ki presega zakonsko določeno višino, ki izključuje priznanje denarne socialne pomoči in drugih pravic iz javnih sredstev.

9. Ker preostale pritožbene navedbe, nanašajoče se predvsem na odnos med tožnico in njenim bivšim možem ter nekatere druge, za pritožbeno rešitev predmetne zadeve niso odločilne, je potrebno uveljavljano redno pravno sredstvo na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti ni potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

10. Zaradi neuspele pritožbe je potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnica sama priglašene stroške za zastopanje po pooblaščeni odvetniški pisarni.