Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če toženec do konca glavne obravnave umakne vse svoje ugovore, ostane plačilni nalog v veljavi.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sklep o izvršbi tega sodišča z dne 26.8.1997, opr.št. I 97/17849, ostane v veljavi v 1. tč. izreka za zakonite zamudne obresti v višini 2.041,47 SIT in zakonite zamudne obresti v višini 1.749,84 SIT in v 3. tč. izreka za stroške izvršilnega postopka v višini 9.225,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.8.1997 dalje do plačila (pravilno ugotovilo, da je sklep o izvršbi zaradi umika ugovora glede plačila zamudnih obresti in izvršilnih stroškov postal pravnomočen - glej 2. odst. 456. čl. ZPP/77). Tako je odločilo, ker je toženec s pisno vlogo z dne 4.11.1998 umaknil ugovor.
Proti sklepu se pritožuje toženec. Navaja, da ugovarja plačilu zneska 2.041,47 in 1.749,84 SIT ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 9.225,00 SIT, ker je dolg pravočasno poravnal. Predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Prvo sodišče je na predlog tožeče stranke dne 26.8.1997 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Temu sklepu je toženec ugovarjal. S sklepom In 97/17849-7 z dne 6.1.1998 je izvršilno sodišče zaradi delnega umika upnikovega predloga za izvršbo le-to ustavilo glede glavnice v znesku 36.524,69 SIT, v ostalem pa je sklep o izvršbi zaradi dolžnikovega ugovora razveljavilo. Po določbi 2. odst. 55-a čl. ZIP je zato postopek nadaljevalo pravdno sodišče kot pri ugovoru proti plačilnemu nalogu. S pisno vlogo z dne 3.11.1998, ki jo je sodišče prejelo 4.11.1998, je toženec umaknil ugovor, posledica tega pa je po določbi 2. odst. 456. čl. ZPP/77, da je sklep o izvršbi ostal v veljavi, kot smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa. Toženec v pritožbi ne oporeka ugotovitvi prvega sodišča o tem, da je svoj ugovor umaknil, zato se ne more uspešno sklicevati na to, da je dolg pravočasno poravnal. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po določbi 2. tč. 380. čl. ZPP/77.