Jedro

Ker je sodišče prve stopnje na upnikov predlog izdalo več predhodnih odredb, v okviru obravnave ugovora pa je presodilo, da ena izmed njih ni potrebna, je imelo glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje podlago v določbi 2. odstavka 260. člena ZIZ, da ugovoru ugodi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom v delu, ki ga pritožnik izpodbija s pritožbo, je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnikov in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja po sklepu o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. Z 30/2012 z dne 10.1.2013, in sicer prepoved v sklepu navedenim organizacijam za plačilni promet, da ne smejo dolžnikom ali komu drugemu po njihovem nalogu z računov prvega tožnika SI56 ... in SI56 …. ter drugega dolžnika SI56 ... izplačati denarnega zneska, za katerega je odrejena predhodna odredba.

2. Pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz I. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da ugovor dolžnikov zavrne.

3. Tožene stranke (dolžniki) na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 1. odstavka 260. člena ZIZ sodišče odredi, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, eno izmed taksativno naštetih vrst predhodnih odredb. Na upnikov predlog, ki mora biti utemeljen na potrebnosti zaradi okoliščin konkretnega primera, lahko izjemoma odredi tudi dve ali več predhodnih odredb (2. odstavek 260. člena ZIZ). Razlogi za ugoditev ugovoru dolžnikov glede omejitve zavarovanja izhajajo iz 24. odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa in so po oceni pritožbenega sodišča ustrezno obrazloženi.

6. Pritožbene trditve, da je sklep v izpodbijanem delu obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker sodišče v sklepu ni navedlo zakonske podlage za omejitev sredstev izvršbe, ni utemeljen. Zakonska podlaga za ugoditev ugovoru je v določbi 2. odstavka 260. člena ZIZ. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje ni navedlo v razlogih sklepa pa ne vpliva na pravilnost odločitve. S tem pa se izkaže, da ni podan pritožbeni razlog kršitve določb izvršilnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa v izpodbijanem delu.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ostala zavarovanja, s katerimi razpolaga, presegajo vrednost terjatve upnice, zaradi česar zavarovanje v delu, ki se nanaša na prepoved organizacijam za plačilni promet, da ne smejo dolžnikom ali komu drugemu po njihovem nalogu z njihovih računov izplačati denarnih sredstev, ni potrebno. Materialno pravno je zmotno stališče pritožnika, da teh dejstev v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne bi smelo ugotavljati. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora dolžnikov pravilna. Ker je sodišče prve stopnje na upnikov predlog izdalo več predhodnih odredb, v okviru obravnave ugovora pa je presodilo, da ena izmed njih ni potrebna, je imelo glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje podlago v določbi 2. odstavka 260. člena ZIZ, da ugovoru ugodi.

8. Ker se tako izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, niso pa tudi podane bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (smiselno 2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in II. točko izreka izpodbijanega sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

9. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke, ki s pritožbo ni uspela, priglasila pa je stroške za pritožbo, temelji na določbi 1. odstavka 165. člena in 1. odstavka 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.