Jedro

Določitev stikov pod nadzorom ne pomeni ukrepanja sodišča, ker naj bi oče mladoletno A. A. kakorkoli ogrožal, temveč, da se s strokovno podporo strokovnih delavcev centra za socialno delo mladoletni A. A. pomaga ponovno vzpostaviti stik s predlagateljem, da se nadaljuje njuna medsebojna povezanost ter s tem prepreči njuna odtujitev.

Nasprotna udeleženka navaja, da se zaveda pomembnosti stikov, vendar pa bi po mnenju pritožbenega sodišča morala biti njena vloga aktivnejša. Ni dovolj, da stikov ne preprečuje, temveč jih mora tudi vzpodbujati, oziroma si aktivno prizadevati za ustrezen odnos mladoletne A. A. do stikov s predlagateljem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal razširitev stikov z mladoletno A. A., ki so bili določeni s sodno poravnavo z dne 12. 10. 2015 pred Okrožnim sodiščem v Kranju v zadevi IV P 292/2013 (I). Po uradni dolžnosti je prvo sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je stike med mladoletno A. A. in predlagateljem, ki so bili nazadnje določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju N 193/2016 z dne 24. 4. 2017, začasno spremenilo tako, da stiki potekajo v prostorih CSD pod nadzorom strokovnih delavcev centra za socialno delo, in sicer vsako sredo med 16. in 17. uro, pri čemer naj bi se prvi stik izvedel 13. 2. 2019 (II/1,3). CSD je naložilo, da po vsakem opravljenem stiku med mladoletno A. A. in predlagateljem poda evalvacijo le-tega ter jo posreduje sodišču prve stopnje (II/2).

2. Proti navedeni odločitvi se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter zaradi kršitve ustavnih pravic pritožuje predlagatelj. Meni, da je prvo sodišče kršilo njegovo pravico do izjave v postopku, ker je izdalo izpodbijani sklep brez zaslišanja strank. Prvo sodišče tudi ni ugotovilo, ali nasprotna udeleženka, pri kateri mladoletna A. A. živi, onemogoča stike s predlagateljem, prav tako pa tudi ni ugotovilo, ali in kako naj bi predlagatelj ogrožal mladoletno A. A. V spisu ni najti niti enega verodostojnega in oprijemljivega dokaza o tem, da bi bil predlagatelj slab oče ali da bi mladoletno A. A. kakorkoli ogrožal. Nasprotna udeleženka nikoli ni motivirala mladoletne A. A. za stik, kar jasno izhaja iz celotne dokumentacije centra za socialno delo. Dejstvo je, da nasprotna udeleženka onemogoča stike mladoletne A. A. s predlagateljem, kar je takšna okoliščina, ki bi lahko, glede na to, da je v korist mladoletne A. A., da ima redne osebne stike predlagateljem, pri katerem ne živi, vplivala na odločitev o predodelitvi otroka.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka bivša zakonca, katerima se je v času zakonske zveze dne ... 1. 2012 rodila hči A. A. Njuna zakonska zveza je bila razvezana s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju IV P 292/2013 z dne 12. 10. 2015. Med udeležencema postopka je bila sklenjena sodna poravnava, na podlagi katere je bila mladoletna A. A. dodeljena v vzgojo in varstvo materi, predlagatelj pa se je zavezal plačevati mesečno preživnino. Dogovorjeni so bili tudi stiki, in sicer na način, da mladoletna A. A. od svojega petega leta starosti z očetom preživlja skupni čas vsak torek od 17.00 do 19.30 ure in vsako drugo soboto od 15.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Kot izhaja iz listin v spisu je nasprotna udeleženka že 5. 9. 2016, torej po slabem letu od sklenitve sodne poravnave, vložila predlog za ukinitev stikov. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da so bili otrokovi občutki ob stikih pogojeni s konfliktnostjo znotraj družine, oziroma s konflikti med udeležencema, kar je neugodno vplivalo na otrokovo čustvovanje in vedenje ter sprožilo njegove občutke tesnobe. Mati je bila opozorjena, da mora opustiti vse, kar očetu otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroči njegov odpor proti stikom, ter da mora v okviru svoje vzgojne naloge poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen odnos do stikov. Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 24. 4. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8. 8. 2017 stike med mladoletno A. A. in njenim očetom spremenilo tako, da naj bi potekali vsak torek od 17.00 do 19.30 ure in vsako drugo nedeljo od 10. do 19. ure, po 1. 9. 2017 pa naj bi se stiki razširili tako, da bi v torek potekali na enak način, preko vikenda pa naj bi potekali vsako drugo sobote od 15. ure do nedelje do 18. ure.

6. Predlagatelj je 18. 12. 2018 vložil predlog za razširitev stikov hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe. V predlogu je navedel, da mu nasprotna udeleženka preprečuje oziroma onemogoča stike z mladoletno A. A. Menil je, da bo razširitev stikov preprečila nadaljnji s strani matere neutemeljeno povzročeni odtegnitveni sindrom.

7. Po določbi četrtega odstavka 421. člena ZPP izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Glavno načelo pri odločanju sodišča o razmerjih med starši in otroki je korist otroka, in to v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. 8. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o zavrnitvi predlagane začasne odredbe, s katero bi se razširili pravnomočno že določeni stiki, in odločitvi za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti, da se stiki mladoletne A. A. z očetom izvajajo pod nazorom CSD, utemeljeno oprlo na mnenje CSD ter spisovno dokumentacijo. Do sedaj zbrana listinska dokumentacija ter zlasti mnenje CSD-ja, je prvemu sodišču omogočila zgoraj navedeno odločitev, zato v tej fazi postopka ni bilo potrebno izvesti tudi dokaza z zaslišanjem strank.

9. Z namenom zavarovanja največje koristi otroka, ki je v tem, da mladoletna A. A. ohrani stik z očetom, ki ga odklanja že od novembra 2018 dalje, ter da se ugotovi razlog za tovrstno odklonsko ravnanje mladoletne A. A., je tudi po mnenju pritožbenega sodišča prvo sodišče pravilno določilo nadzorovane stike, saj bi obstoječe stanje lahko privedlo do odtujitve mladoletne A. A. od očeta, zaradi česar bi deklici lahko nastala nepopravljiva škoda v njenem psihofizičnem razvoju. Ravno s tem razlogom je sodišče prve stopnje centru za socialno delo tudi naložilo, da po vsakem opravljenem stiku med mladoletno A. A. in predlagateljem poda evalvacijo le-tega. Poleg tega pa bodo opažanja strokovnih sodelavcev ob izvajanju stikov in ob prihodu mladoletne A. A. na stik v nadaljevanju tudi pomembna pomoč sodnemu izvedencu pri pripravi izvedenskega mnenja.

10. Iz predlagateljeve pritožbe veje predvsem očitek, da ni najti oprijemljivega dokaza o tem, da bi bil predlagatelj slab oče, oziroma da bi mladoletno A. A. karkoli ogrožal. Že prvo sodišče je predlagatelju lepo pojasnilo, da določitev stikov pod nadzorom ne pomeni ukrepanja sodišča, ker naj bi oče mladoletno A. A. kakorkoli ogrožal, temveč, da se s strokovno podporo strokovnih delavcev centra za socialno delo mladoletni A. A. pomaga ponovno vzpostaviti stik s predlagateljem, da se nadaljuje njuna medsebojna povezanost ter s tem prepreči njuna odtujitev. Najustreznejši obseg stikov in način njihovega izvrševanja pa bo predmet ureditve s končno odločitvijo.

11. Kot izhaja iz listin v spisu, je problematičen predvsem nerazrešen konfliktni odnos med udeležencema postopka ter tudi očitno neustrezen odnos nasprotne udeleženke, ki kljub nasprotnemu zatrjevanju, otroka ne zmore pripraviti na stik. Nasprotna udeleženka sicer navaja, da se zaveda pomembnosti stikov, vendar pa bi po mnenju pritožbenega sodišča morala biti njena vloga aktivnejša. Ni dovolj, da stikov ne preprečuje, temveč jih mora tudi vzpodbujati, oziroma si aktivno prizadevati za ustrezen odnos mladoletne A. A. do stikov s predlagateljem.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.