Jedro

Tožnik je kot okoliščino, zaradi katere je vložil predlog za obnovo odmere dohodnine, navedel dejstvo, da je njegov dohodek, dosežen z opravljanjem storitev direktorja v Združenem kraljestvu, oproščen obdavčitve v Sloveniji. Kot obnovitveni razlog torej navaja, da je šele po pravnomočnosti odmerne odločbe za leto 2008 izvedel, da bi lahko uveljavljal oprostitev po mednarodni pogodbi. To pa ne more biti novo dejstvo, saj se nanaša na poznavanje prava. Ker je tožnik v predlogu navajal tudi kršitve pravil postopka in napačno uporabo materialnega prava, pritožbeni organ ugotavlja, da zatrjevane nepravilnosti ne predstavljajo obnovitvenih razlogov po 2. do 10. točki 260. člena ZUP. Nezadostna obrazložitev izpodbijanega sklepa predstavlja kršitev pravil postopka, ki jo je v skladu z določbami ZUP o odločanju organa druge stopnje o pritožbi v pritožbenem postopku dovoljeno sanirati. To je v obravnavanem primeru pritožbeni organ tudi storil. Neutemeljen je tudi očitek arbitrarnosti in neobrazloženosti odločbe o pritožbi v delu, v katerem pritožbeni organ v zatrjevanih kršitvah materialnega in procesnega prava v postopku izdaje odmerne odločbe tudi ne ugotovi katerega od obnovitvenih razlogov po 2. do 10. točki 260. člena ZUP. Napačna uporaba materialnega zakona in kršitve pravil postopka, ki jih v predlogu za obnovo postopka in upravnem sporu zatrjuje tožnik, niso navedeni med obnovitvenimi razlogi, ki so v 260. členu ZUP določeni taksativno. Odločitev je zato mogoče preizkusiti tudi brez podrobnejše obrazložitve odsotnosti vsakega od obnovitvenih razlogov po 2. in 10. točki tega člena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Ljubljana zavrgel predlog tožnika za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2008, ki je bil končan z odločbo DT 09-40056-0 z dne 19. 10. 2009, ker v njem ni verjetno izkazan obnovitveni razlog iz drugega odstavka 89. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-01-536/2013 z dne 27. 3. 2014 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev je po presoji pritožbenega organa pravilna, nepopolne razloge izpodbijanega sklepa pa dopolni z ugotovitvijo, da je tožnik kot okoliščino, zaradi katere je vložil predlog za obnovo odmere dohodnine, navedel dejstvo, da je njegov dohodek, dosežen z opravljanjem storitev direktorja v Združenem kraljestvu, oproščen obdavčitve v Sloveniji. To je izvedel šele po vročitvi odločbe z dne 18. 1. 2013, ki se nanaša na odmerno leto 2007, ker ga davčni organ v postopku odmere s to pravico ni seznanil. Kot obnovitveni razlog torej navaja, da je šele po pravnomočnosti odmerne odločbe za leto 2008 izvedel, da bi lahko uveljavljal oprostitev po mednarodni pogodbi. To pa ne more biti novo dejstvo, saj se nanaša na poznavanje prava. Poznavanje prava je pravna fikcija in ne more biti razlog za obnovo postopka. Ker je tožnik v predlogu navajal tudi kršitve pravil postopka in napačno uporabo materialnega prava, pritožbeni organ ugotavlja, da zatrjevane nepravilnosti ne predstavljajo obnovitvenih razlogov po 2. do 10. točki 260. člena ZUP.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi kršitve ustavnih pravic iz 22. in 33. člena Ustave, kršitve načel davčnega postopka, napačne uporabe 89. člena ZDavP-2 in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, s predlogom, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek organu prve stopnje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

Dohodnina za leto 2008 mu je bila odmerjena ob napačni uporabi materialnega prava, saj davčni organ, ki mu je materialno pravo poznano po uradni dolžnosti, pri odmeri ni upošteval Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ter Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka (v nadaljevanju: Konvencija) niti ni tožnika opozoril na podlago za uveljavljanje pravice. S pravicami po Konvenciji je bil tožnik seznanjen v postopku odmere dohodnine za leto 2007 (odločba mu je bila vročena 11. 11. 2013). Zato je vložil zahtevo, da davčni organ izpodbijano odločbo na podlagi 90. člena ZDavP-2 zaradi očitne napake pri njeni izdaji odpravi, razveljavi ali spremeni in podredno še predlog za obnovo postopka po petem in drugem odstavku 89. člena ZDavP-2, kolikor zahtevi po 90. členu ne bi bilo ugodeno.

Pogoji za obnovo postopka so izkazani, davčni organ pa tudi ne pojasni, kateri pogoji za obnovo postopka naj bi ne bili izpolnjeni in iz katerih razlogov. Izpodbijani sklep je zato bistveno pomanjkljivo obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Gre za bistveno kršitev pravil postopka in poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic. Arbitrarna in neobrazložena je tudi odločba o pritožbi, ki ne vsebuje nikakršne vsebinske argumentacije, zlasti v delu, v katerem se ugotavlja neobstoj obnovitvenih razlogov po 2. do 10. točki 260. člena ZUP.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločitev je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi izpodbijane odločitve, kot jo s svojimi razlogi dopolni davčni organ druge stopnje. Nanje se zato sklicuje na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Nezadostna obrazložitev izpodbijanega sklepa predstavlja kršitev pravil postopka, ki jo je v skladu z določbami ZUP o odločanju organa druge stopnje o pritožbi v pritožbenem postopku dovoljeno sanirati. To je v obravnavanem primeru pritožbeni organ tudi storil, saj v svojih razlogih pomanjkljive razloge organa prve stopnje dopolni z razlogi, ki omogočajo presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Neutemeljen je tudi očitek arbitrarnosti in neobrazloženosti odločbe o pritožbi v delu, v katerem pritožbeni organ v zatrjevanih kršitvah materialnega in procesnega prava v postopku izdaje odmerne odločbe tudi ne ugotovi katerega od obnovitvenih razlogov po 2. do 10. točki 260. člena ZUP. Napačna uporaba materialnega zakona in kršitve pravil postopka, ki jih v predlogu za obnovo postopka in upravnem sporu zatrjuje tožnik, niso navedeni med obnovitvenimi razlogi, ki so v 260. členu ZUP določeni taksativno. Odločitev je zato po presoji sodišča mogoče preizkusiti tudi brez podrobnejše obrazložitve odsotnosti vsakega od obnovitvenih razlogov po 2. do 10. točki tega člena.

Ker je tožba po navedenem neutemeljena, jo je sodišče kot tako zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so relevantne za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na seji. Po sodniku posamezniku je odločalo na podlagi 2. alinee drugega odstavka 13. člena istega zakona.