Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz tožnikove zahteve izhaja, da škodo le zatrjuje, z ničemer pa te škode podrobneje ne obrazloži, ne konkretizira in utemelji in tudi ne izkaže, čeprav je dokazno breme na njegovi strani. Le pavšalne navedbe o tem, da je manjša gospodarska družba in navedbe o tem, da bi se zaradi poplačila carinskega dolga morebiti v izvršbi zarubilo eno od treh tovornih vozil, ne da bi o tem bil priložen kakršenkoli dokaz, še ne more predstavljati podlage za presojo, da je izkazana težko popravljiva škoda. To pa pomeni, da že prvi zakonski pogoj za zahtevano odložitev izvršitve akta ni izpolnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka predlagala, da se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu odloži izvršitev odločbe Carinskega urada Jesenice z dne 26. 2. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 21. 8. 2009, s katero je tožena stranka pritožbo zoper prvostopno odločbo zavrnila. S prvostopenjsko odločbo so bile tožeči stranki za vlečno vozilo z registrsko številko ... določene carinske dajatve v skupnem znesku 9.803,90 EUR; navedene dajatve mora tožeča stranka plačati v roku 10 dni po prejemu odločbe; pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve; o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom.

2. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje med drugim navaja, da tožeča stranka za izdajo začasne odredbe ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode.

3. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da se s stališčem sodišča prve stopnje ne strinja. Navaja, da razpolaga samo s tremi tovornimi vozili. Rubež in prodaja enega od njih pomeni izpad najmanj 1/3 prihodkov. Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena. Ni mogoče dokazovati negativnih dejstev – da torej ne razpolaga z več kot tremi tovornimi vozili. Predlaga, da pritožbeno sodišče izda zahtevano začasno odredbo. Zaznamuje stroške pritožbenega postopka.

4. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tudi v upravnem sporu je možno zahtevati in izdati začasno odredbo. Namenjena je začasnemu varstvu tožeče stranke. V postopku odločanja o začasni odredbi sodišče presoja pogoje za njeno izdajo. Če ti niso izpolnjeni, zahtevo zavrne. Trditveno in dokazno breme je na tožeči stranki.

7. V obravnavnem primeru je sodišče prve stopnje zahtevo tožeče stranke v tožbi obravnavalo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), v kateri je določeno, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda, upoštevajoč pri tem in v skladu z načelom sorazmernosti, prizadetosti javne koristi in koristi nasprotnih strank. Samo, če so navedeni pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta.

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča že prvi pogoj, torej nastanek težko popravljive škode za tožečo stranko, v tem primeru ni izkazan. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje presodilo navedbe tožeče stranke, s katerimi je utemeljevala nastanek težko popravljive škode. Presoja sodišča prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna.

9. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je glede na navedeno pravno podlago v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in predložiti dokazila o tem.

10. Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz tožnikove zahteve izhaja, da škodo le zatrjuje, z ničemer pa te škode podrobneje ne obrazloži, ne konkretizira in utemelji in tudi ne izkaže, čeprav je dokazno breme na njegovi strani. Le pavšalne navedbe o tem, da je manjša gospodarska družba in navedbe o tem, da bi se zaradi poplačila carinskega dolga morebiti v izvršbi zarubilo eno od treh tovornih vozil, ne da bi o tem bil priložen kakršenkoli dokaz, še ne more predstavljati podlage za presojo, da je izkazana težko popravljiva škoda. To pa pomeni, da že prvi zakonski pogoj za zahtevano odložitev izvršitve akta ni izpolnjen. Zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo.

11. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe ne gre za dokazovanje negativnih dejstev, temveč za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, ali pa ti pogoji niso izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru tako tudi ravnalo. Presodilo je vse navedbe tožeče stranke, s katerimi je utemeljevala težko popravljivo škodo, in to pravilno.

12. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev postopka v upravnem sporu, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena in šestim odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).