Jedro

Postopanje po citiranih določilih prvega odstavka 18. člena in prvega odstavka 20. člena ZIKS-1 s pozivanjem obsojenca na prestajanje kazni zapora, je prvo sodišče že izčrpalo s tem, ko je v predpisanem zakonskem osemdnevnem roku po prejemu pravnomočne in izvršljive sodbe ter na podlagi naloga z dne 8. 4. 2022, 19. 5. 2022 izdalo poziv obsojencu, da kazen v ZPKZ Maribor nastopi 20. 6. 2022.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano odločbo je okrožna sodnica na podlagi petega odstavka 25. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) kot prepozno zavrgla prošnjo obsojenca za odložitev izvršitve kazni zapora, izrečene obsojencu s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 10. 6. 2021, opr. št. VII K 19077/2018, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 18. 2. 2022, opr. št. II Kp 19077/2018, ki je postala pravnomočna 3. 3. 2022, izvršljiva pa 9. 3. 2022. Potem, ko mu je prvo sodišče zaporno kazen z odločbo z dne 26. 5. 2022, opr. št. I Ikz 19077/2018, iz razloga po 3. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, odložilo za dobo treh mesecev, bi jo moral obsojenec nastopiti 26. 9. 2022 v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Mariboru (v nadaljevanju ZPKZ Maribor). Obsojenec kazni ni nastopil v skladu s citirano sodno odločbo. O tem dejstvu je ZPKZ Maribor prvostopenjsko sodišče obvestil z dopisom z dne 30. 9. 2022 (list. št. 1249). Sodišče prve stopnje je 14. 11. 2022 Policijski postaji Šentjur odredilo prisilno privedbo obsojenca na prestajanje kazni.

2. Zoper odločbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil obsojenčev pooblaščenec. Smiselno uveljavlja pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve pravil postopka iz 2. in 4. točke prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sodni akt razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena

4. Kot je razvidno iz spisovnega gradiva in pritožbeno izpodbijane odločbe, je odločitev prvostopenjskega sodišča procesne narave, kar je pooblaščenec v aktualni pritožbi tudi sam uvidel. Pri tem ima prav ko zatrjuje, da bi sodišče v obravnavanem primeru moralo odločiti s sklepom, kot to predpisuje določba petega odstavka 25. člena ZIKS-1 in ne z odločbo. A napaka v naslovu sodnega akta na samo pravilnost in zakonitost le-tega, po prepričanju sodišča druge stopnje, ni vplivala. Prvo sodišče je obsojenčev predlog za odložitev kazni z dne 14. 11. 2022 zavrglo zgolj iz razloga, ker je bil prepozno vložen, ne da bi se pri tem spuščalo v njegove vsebinske razloge. V določbi prvega odstavka 25. člena ZIKS-1 je namreč povsem jasno predpisano, da je treba prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Če nastane razlog za odložitev pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni. Po odločbi prvostopenjskega sodišča z dne 26. 5. 2022, opr. št. I Ikz 19077/2018, je bila obsojencu na njegovo prošnjo izvršitev predmetne zaporne kazni že enkrat odložena iz razloga po 3. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 (oprava ali dokončanje neodložljivega poljskega ali sezonskega dela) in sicer do 26. 9. 2022. Obsojenec bi moral zaporno kazen nastopiti natanko dne 26. 9. 2022, a tega ni storil, pač pa je naslednji predlog za odložitev kazni po pooblaščencu vložil šele 14. 11. 2022. Glede na zgoraj povzeto je torej pravilen zaključek prvega sodišča, da bi bila prošnja za odložitev kazni zapora pravočasna le, če bi jo obsojeni vložil najpozneje 25. 9. 2022, vseh nadaljnjih prošenj pa več ni mogoče meritorno obravnavati kot pravočasnih.

5. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani odločbi pod točko 7 pravilno izpostavilo še dodatni razlog, da se obsojencu kazen iz uveljavljanega razloga v smislu določbe 2. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 ne bi mogla odložiti, tudi če bi bila njegova prošnja pravočasna. Z odločbo z dne 26. 5. 2022, opr. št. I Ikz 19077/2018, je prvo sodišče obsojencu že kazen odložilo dobo treh mesecev, torej za najdaljšo možno dobo, ki jo skupno dopušča drugi odstavek 24. člena ZIKS-1 v primerih iz 2., 3., 4. in 6. točke.

6. Bistveni poudarek aktualne pritožbe pa izhaja iz pooblaščenčevega prepričanja, da odločba, s katero se odloča o prošnji obsojenca za odložitev izvršitve kazni zapora, ne predstavlja poziva na prestajanje kazni, ampak gre le za vsebinsko odločitev o obsojenčevi prošnji. Torej kot taka ne vsebuje elementov poziva za nastop kazni kot jih predpisuje prvi odstavek 18. člena ter prvi odstavek 20. člena ZIKS-1. Ker obsojenec na prestajanje kazni po mnenju pritožnika ni bil pravilno pozvan, tudi niso bil izpolnjeni pogoji za prisilno privedbo v smislu določbe drugega odstavka 20. člena ZIKS-1. 7. Zgoraj povzeto pritožnikovo stališče je pravno zmotno. Postopanje po citiranih določilih prvega odstavka 18. člena in prvega odstavka 20. člena ZIKS-1 s pozivanjem obsojenca na prestajanje kazni zapora, je prvo sodišče že izčrpalo s tem, ko je v predpisanem zakonskem osemdnevnem roku po prejemu pravnomočne in izvršljive sodbe ter na podlagi naloga z dne 8. 4. 2022, 19. 5. 2022 izdalo poziv obsojencu, da kazen v ZPKZ Maribor nastopi 20. 6. 2022. Zakonsko pooblastilo za določitev datuma nastopa odložene kazni zapora je prvo sodišče imelo v samih določbah drugega odstavka 24. in 25. člena ZIKS-1, ko je odločalo za koliko časa je obsojenec upravičen, da se mu nastop kazni zapora odloži. V skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZIKS-1 je bilo dolžno o tem obvestiti tudi zavod, v katerem bi moral obsojenec nastopiti prestajanje kazni. V prid takšni razlagi govori tudi določba četrtega odstavka 26. člena ZIKS-1, ko mora višje sodišče v primeru zavrnjenja oziroma zavrženja pritožbe, v sklepu ali določbi določiti nov datum nastopa kazni in o tem nemudoma obvestiti zavod. Tudi v tem primeru se torej obsojencu ne pošilja nov poziv za nastop kazni. Glede na dejstvo, da je bila pred pritožbenim odločanjem že realizirana obsojenčeva prisilna privedba na prestajanje kazni, pa seveda sodišče druge stopnje ni postopalo po citiranem zakonskem določilu.

8. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijane odločbe pa prav tako ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP).

9. Pritožbeno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1. 10. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v smislu določbe četrtega odstavka 26. člena ZIKS-1 ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.