Jedro

Če je stranka sama kriva, da dejstev in dokazov, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga, ni uveljavljala, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je predlog za obnovo postopka nedovoljen. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljen zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka. Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožena stranka ni izkazala, da predloženega novega dokaza ne bi mogla brez svoje krivde podati že v postopku, katerega obnovo predlaga.

2. Pritožbo vlaga tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je zatrjevala vse pravno relevantne okoliščine, ki utemeljujejo obnovitev postopka iz razloga po 10. točki drugega odstavka 394. člena ZPP(1). Sodišče predloga sploh ni preizkusilo in ni razpisalo naroka, na katerem bi odločalo o tem, ali bo obnovo postopka dovolilo ali ne. Šele po naroku bi lahko o predlogu pravilno odločilo. Ugotavljati bi moralo, ali je po pravnomočnosti sodbe toženka našla in pridobila možnost uporabiti nove dokaze (elektronsko sporočilo). Če bi ugotovilo, da razlogi niso podani, bi predlog za obnovo kvečjemu lahko zavrnilo. Odločanje brez naroka ni pravilno. Vztraja, da je bil predlog za obnovo utemeljen in da bi se to moralo ugotavljati v pravilno izvedenem postopku. Odločbe višjih sodišč, ki so navedene v izpodbijanem sklepu, ne dajejo podlage za zavrženje predloga za obnovo postopka.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, namenjeno razveljavitvi prejšnje pravnomočne odločbe, ki se lahko vloži iz razlogov, opredeljenih v 394. členu ZPP. Tožena stranka je predlog za obnovo utemeljevala iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, češ da je naknadno (21. 3. 2015) našla izpis elektronskega sporočila z dne 13. 5. 2011, katerega vsebina dokazuje, da je tožniku že plačala celotno kupnino in mu ni ničesar več dolžna. Trdila je, da bi bila z upoštevanjem tega dokaza zanjo v pravdi izdana ugodnejša sodba.

6. V okviru podane trditvene in dokazne podlage tožeče stranke je sodišče ugotovilo, da toženka niti ni zatrjevala, da za vsebino elektronskega sporočila oziroma v njem navedena dejstva v času pravde ni vedela in da bi vsebino elektronskega sporočila lahko že v pravdi dokazovala z drugimi dokazi. Teh ugotovitev pritožnica ne izpodbija. Kot pravilne jih sprejema tudi pritožbeno sodišče. Ključne pa so za presojo o pravilnosti izdanega sklepa.

7. Po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že v času, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze (praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo). Po ugotovitvi sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru tožnica ni izkazala že osnovnega pogoja iz 10. točke 394. člena ZPP, saj ni niti trdila, da za dejstva, ki jih opisuje v predlogu, ni vedela že v času prvega sojenja.

8. Drugi pogoj za dovoljenost obnove postopka zaradi novih dejstev in dokazov pa je, da stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan. Skladno z drugim odstavkom 395. člena ZPP sodišče ne sme dovoliti obnove postopka, če bi stranka ob primerni procesni skrbnosti lahko že v pravnomočno končanem postopku uveljavljala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. V zvezi s to okoliščino je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ocenilo, da bi tožnica zdaj zatrjevana dejstva lahko v prvem postopku dokazovala z drugimi dokazi in ne le z listino, na katero se opira v predlogu. To pa pomeni, da toženi stranki ni uspelo izkazati, da brez svoje krivde zdaj izpostavljenih dejstev ni mogla uveljavljati že prej. Če je stranka sama kriva, da dejstev in dokazov, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga, ni uveljavljala, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je predlog za obnovo postopka nedovoljen. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti. O dovoljenosti obnove odloči upoštevaje dejanske navedbe v samem predlogu. Če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 395. člena ZPP, kot je primer v obravnavani zadevi, predlog za obnovo kot nedovoljen zavrže brez naroka (prvi odstavek 398. člena ZPP). Drugačno pritožbeno naziranje, ki se zavzema za vsebinsko obravnavanje predloga na naroku, je zmotno.

9. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna v materialnopravnem in procesnem pogledu. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

10. Odločanje o stroških pritožbenega postopka je odpadlo, ker jih stranki nista priglasili.

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 29/1999 s spremembami