Jedro

Ker zoper dolžnika ni bil pravnomočno zaključen stečajni postopek, temveč postopek prisilne poravnave, bi moralo sodišče prve stopnje odločati o nadaljevanju (že po zakonu) prekinjenega postopka v skladu z določbami 212. do 216. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek. Ugotovilo je, da je bil nad dolžnikom dne 10. 1. 2011 začet stečajni postopek, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Celju pod St 21/2011, ki je bil končan z dnem 3. 11. 2011 in je s tem pravna oseba - dolžnik, ki nima pravnih naslednikov, prenehala obstajati, prav tako pa je prenehala terjatev upnika, saj bi jo le-ta moral priglasiti v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatev.

Zoper uvodoma navedeni sklep se pritožujejo upniki po zakonitem zastopniku zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V pritožbi navajajo, da so zaključki sodišča prve stopnje, da je nad dolžnikom bil končan stečajni postopek in da dolžnik ne obstaja več, nepravilni. Iz vpogleda v Poslovni register S. je razvidno, da dolžnik še vedno obstaja in da je le spremenil sedež podjetja, ki sedaj glasi Z. ..., L. Sicer pa dolžnik ni bil v stečajnem postopku, temveč v postopku prisilne poravnave, ki je bila potrjena s sklepom z dne 3. 11. 2011 z vsebino, da se terjatve upnikov poplačajo v višini 20 % v roku 3 let od pravnomočnosti prisilne poravnave oz. do 31. 12. 2013, terjatve upnikov pa se od 10. 1. 2011 do poteka roka za plačilo obrestujejo po obrestni meri 3 % letno. Sodišče bi moralo tako izvršilni postopek zgolj prekiniti in nato odločiti o nadaljevanju postopka v skladu s 212. členom ZFPPIPP. Upniki v predmetni zadevi izterjujejo mesečni prispevek za rezervni sklad za december 2010 in januar 2011 v znesku 708,55 EUR in zakonske zamudne obresti v višini 84,05 EUR. Sodišče bi moralo odločiti o terjatvi upnika, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ugotoviti obstoj celotnega zneska terjatve ter dolžniku naložiti plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter priglašajo sodno takso kot pritožbeni strošek, ki naj ga pritožbeno sodišče naloži v plačilo upnikom.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah, da je zoper dolžnika dne 10. 1. 2011 bil začet stečajni postopek, ki je bil zaključen 3. 11. 2011 in da dolžnik ne obstaja več. Vendar se takšne ugotovitve izkažejo za zmotne. Upniki namreč utemeljeno zatrjujejo, da zoper dolžnika ni tekel stečajni postopek, temveč postopek prisilne poravnave, kar je razvidno iz javnih evidenc pri A... Tako dolžnik ni prenehal obstajati in še vedno posluje, vendar ima spremenjen poslovni naslov, kot utemeljeno navajajo upniki v pritožbi.

Sodišče prve stopnje bi glede na to, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen 24. 8. 2011 (list. št. 9), moralo odločati o nadaljevanju (že po zakonu) prekinjenega postopka v skladu z določbami 212. do 216. člena ZFPPIPP, kot pravilno opozarjajo tudi upniki v pritožbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnikov ugodilo in izpodbijani sklep, s katerim je v nasprotju s postopkovnimi določbami ustavilo izvršilni postopek, razveljavilo (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V posledici takšne odločitve bo sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo izvršilni postopek ob upoštevanju določb 212. do 216. člena ZFPPIPP.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. točke 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP in 15. ter 38. členom ZIZ.