Jedro

Ugotovljeno dejansko stanje je zato potrebno presojati z upoštevanjem, da se dohodek očeta od zadnje odločitve o višini preživnine ni zvišal, nasprotno, da se je zvišal dohodek matere, ter da se s strani matere zatrjevano bistveno povečanje mesečnih potreb otrok od leta 2021, nanaša predvsem na nadstandardne prostočasne aktivnosti. Celovita presoja vseh okoliščin, relevantnih za odločitev ali so podani pogoji za vnovično odločanje o zvišanju preživninske obveznosti očeta (določba 197. člena DZ), zato utemeljuje zavrnitev materinega predloga.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I. in II. izreka spremeni tako, da glasi:

"Zavrne se predlog predlagateljice z dne 29. 11. 2024, spremenjen s priprvalno vlogo z dne 13.3.2025, s katerim zahteva, da je nasprotni udeleženec dolžan od dneva vložitve predloga dalje plačevati za mladoletnega sina A. A., za mladoletno hčer B. B. in mladoletno hčer C. C., za vsakega posebej, preživnino v višini 661,93 EUR mesečno, od dneva vložitve predloga za zvišanje preživnine, od 15.3.2025, pa v višini 690,93 EUR mesečno na otroka, do pravnomočnosti sklepa zapadle obroke v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, v bodoče zapadle pa do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, vse do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov, od takrat dalje pa v zneskih, ki bodo določeni na podlagi vsakokratnega sklepa vlade RS o uskladitvi preživnin. Od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov do dneva plačila le teh skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II.V presežku (točka III. izreka) se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne.

III.Pritožba predlagateljice se zavrne.

IV.Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu predlagateljice in zvišalo pravnomočno določeno preživnino, kot je bila določena s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju II N 46/2021 z dne 12. 7. 2021 in spremenjena s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 926/2021 z dne 21. 12. 2021 tako, da mu je naložilo plačevati za mladoletnega sina A. A., za mladoletno hčerko B. B. in hčerko C. C., za vsakega preživnino v znesku 450,00 EUR mesečno oziroma 1.350,00 EUR za vse tri skupaj od 29. 11. 2024 dalje, z upoštevanjem uskladitev preživnin z indeksom rasti cen potrebščin v Republiki Sloveniji, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse na TRR predlagateljice D. D. (točka I) ter v presežku predlog predlagateljice z dne 29. 11. 2024 zavrnilo (točka II) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka III).

2.Zoper sklep vlagata pritožbo oba udeleženca.

3.Predlagateljica - mama vlaga pritožbo z očitkom vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede upoštevanja vseh stroškov ter glede upoštevanja višine prihodkov obeh udeležencev postopka in je posledično napačno porazdelilo plačilo mesečnih potreb otrok. V nadaljevanju po posameznih postavkah, ki tvorijo stroške, ki sestavljajo mesečni obseg potreb, podaja utemeljitev navedb, ki jih je glede njihove višine navajala in dokazovala že pred sodiščem prve stopnje. Glede ugotavljanja višine prihodkov udeležencev navaja, da so bile nepopolno, pristransko in metodološko nedosledno ugotovljene. To je vodilo do napačne ocene plačilnih zmožnosti udeležencev in posledično do nepravilne odmere preživnine. Sodišče je upoštevalo zgolj tri naključno izbrane mesece, ki jih je predložil sam oče in so zanj najugodnejši. Povprečni dohodek 2.478,00 EUR mesečno je nepreverjen, nepopoln in nerealen. Iz bančnih izpiskov izhajajo posamezna večja izplačila, ki kažejo na dejansko višje mesečne prihodke nasprotnega udeleženca, nagrada za delovno uspešnost 1.722,20 EUR, izplačana 22. 1. 2024, regres 1.850,00 EUR, izplačan 19. 4. 2024, nakazilo FURS 1.736,00 EUR 25. 7. 2024, nakazilo 3.083,15 EUR z dne 16. 12. 2024, nagrada za delovno uspešnost 1.395,39 EUR z dne 17. 1. 2025 in številna druga visoka mesečna nakazila. Meni, da iz dokazov izhaja, da predlagatelj zraven redne plače prejema na letnem nivoju najmanj 5.000,00 EUR dodatnih prejemkov, kar bistveno poviša njegov mesečni prejemek. Pri predlagateljici pa je sodišče upoštevalo vse bruto prihodke, tudi tiste, ki ne izhajajo iz osnovnega delovnega razmerja. Predlagateljica je v 39. plačilnem razredu, kar pomeni, da njen osnovni bruto dohodek znaša 2.042,00 EUR oziroma 1.372,53 EUR. Vse ostalo so dodatki k plači. Predlagateljica je pojasnila, da so v teh mesecih bili izplačani izredni dohodki zaradi dela v tujini in je to upoštevalo, medtem ko pri nasprotnem udeležencu ne. Dodatno je pri nasprotnem udeležencu upoštevalo dejstvo, da ima kredit v višini 15.000,00 EUR, medtem ko predlagateljici, ki ima skupne kreditne obveznosti v višini 130.000,00 EUR in za kar je predložila prepričljive dokaze, tega ni upoštevalo. Sodišče je pri predlagateljici izračunalo povprečni dohodek v višini 1.708,64 EUR, nato pa ga je neutemeljeno in nepojasnjeno povišalo na 1.888,00 EUR. Sodišče ni primerjalo istih obdobij, saj so prihodki predlagateljice zajeti od oktobra do decembra 2024, prihodki nasprotnega udeleženca pa za januar, februar in maj 2025. Zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je določilo prispevek staršev v razmerju 35 za predlagateljico in 65 za nasprotnega udeleženca. Predlagateljica poudarja, da se njena skrb za otroke izkazuje v vsakodnevnem življenju v pomoči pri učenju, organizaciji šolskih in obšolskih dejavnostih, prevozih, obiskih pri zdravnikih ter nakupih šolskih potrebščin, hrane in oblačil. To je stalna dejanska odgovornost, ki jo predlagateljica v celoti nosi sama. Brez dokazov je zaključilo, da se nasprotni udeleženec aktivno vključuje v vzgojo in varstvo, čemur nasprotna udeleženka izrecno nasprotuje. Oče stike z otroki postopoma zmanjšuje in se ne vključuje v njihovo aktivno vzgojo in življenje. Plačilo preživnine je osnovna obveznost starša, ne pa dodaten prispevek k vzgoji, kot se skuša prikazati. Ugotovitev sodišča, da otroci še vedno dalj časa preživljajo dopust z očetom, ne odraža dejanskega stanja. Nasprotni udeleženec ima otroke med poletnimi počitnicami praviloma največ dva tedna skupaj, ostali čas so otroci pretežno pri predlagateljici.

4.Nasprotni udeleženec - oče vlaga pritožbo zoper odločitev sodišča o zvišanju preživnine in stroškovno odločitev (točki I in III). Povzema odločitev sodišča, potek postopka ter graja kršitev postopka z navedbo, da bi sodišče moralo v postopku seznaniti A. A., ki je dopolnil 15 let. Ker tega ni storilo, je sinu odvzelo možnost sodelovanja v postopku. Nadalje graja zmotno uporabo določbe 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ker je zmotno presodilo, da so podane spremenjene okoliščine, ki utemeljujejo ponovno zvišanje že pravnomočno določene preživnine. Povzema ugotovitve sodišča glede višine njegovih mesečnih dohodkov 2.478,04 EUR. Sodišče ni sledilo, da je v premoženjskem stanju nasprotnega udeleženca prišlo do sprememb na slabšem napram letu 2021. Pojasnjuje odplačevanje posojila v višini 500,00 EUR mesečno, kar sodišče ni upoštevalo. Ponavlja, da je bil kredit primoran najeti zaradi ureditve primernega bivališča, tudi zaradi izvajanja stikov z otroci. Sodišče tudi ni ustrezno upoštevalo, da izvaja redne mesečne stike, da otroci pri očetu preživijo približno eno četrtino meseca ter da v tem času poskrbi za vse potrebe otrok. Izpostavlja, da je preživnina namenjena kritju osnovnih življenjskih potreb otrok, če pa zmožnosti staršev to dopuščajo, tudi življenjskih dobrin nekoliko višjega in boljšega standarda. Nikakor pa ni namenjena kritju številnih nadstandardnih aktivnosti, čemur je sodišče pritrdilo, ko je le-te upoštevalo. Sodišče ni upoštevalo namena preživnine, ki je namenjena osnovnim življenjskim potrebam in ne luksuznim željam in zahtevam posameznega starša. Sodišče ni navedlo, zakaj ni upoštevalo posojila za ureditev doma, s čimer je storilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Že prvo dejstvo slabšanja njegovega premoženjskega stanja je narekovalo zavrnitev zahtevka v celoti, nadalje pa ga narekuje tudi premoženjsko stanje predlagateljice, saj so se njene premoženjske zmožnosti napram letu 2021 bistveno povečale. Poleg dohodka, ki ga prejema, kot ga je ugotovilo sodišče v višini 1.888,00 EUR, sodišče ni upoštevalo njenega dohodka v višini 450,00 EUR iz naslova najemnine za lastno stanovanje. Tako prejme na mesec kar 2.338,00 EUR, kar je za 1.042,00 EUR več, kot je prejemala na mesečni ravni v letu 2021. Premoženjske zmožnosti predlagateljice je sodišče napačno in zmotno ugotovilo, zato je odločitev tudi v tem delu obremenjena s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitvijo 22. člena Ustave RS. Navaja, da predlagateljica za vsakega otroka prejema tudi 140,00 EUR otroškega dodatka, kar tudi ni zanemarljiv dohodek. V nadaljevanju pritožba obširno graja ugotavljanje mesečnega obsega potreb mladoletnih otrok. Pretirana je ocena sodišča v višini 698,00 EUR na posameznega otroka. Tudi če bi ta obseg potreb upoštevali, je potrebno zaključiti, da glede na zmožnost predlagateljice nanjo odpade 54,17 % zneska, na nasprotnega udeleženca pa glede na njegove zmožnosti 45,8 %, torej znesek v višini 960,14 EUR, kar nasprotni udeleženec že plačuje. Preživnina za posameznega otroka od 1. 2. 2025 znaša 327,92 EUR oziroma skupaj 983,76 EUR. Sodišče je nepravilno zvišalo preživnino, čemur je botroval napačen izračun dohodkovnih zmožnosti strank postopka in neupoštevanje dejstva, da oče sam poskrbi popolnoma za vse potrebe otrok v eni četrtini vsakega meseca, ko izvaja stike s tremi otroki. Nadalje graja previsoko vrednotenje otrokovih potreb in navaja povprečne mesečne potrebe za otroka v Sloveniji: za otroka starosti in lastnosti A. A. cca 600,00 EUR, za otroka starosti in lastnosti B. B. cca 500,00 EUR, za otroka starosti in lastnosti C. C. cca 400,00 EUR. Četudi so otroci strank postopka vajeni nekoliko višjega življenjskega standarda, to ne narekuje vrednotenja potreb na znesek, ki bi za skoraj polovico presegal povprečno preživninsko obveznost v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju podaja svoje navedbe v zvezi z napačno ocenjenimi posameznimi stroški, ki tvorijo mesečne potrebe otrok. Izpostavlja, da bi mu po sedanji odločitvi sodišča ostalo od dohodka mesečno le 312,50 EUR, kar pa dostojnega preživljanja ne omogoča.

5.Udeleženca v odgovoru na pritožbo zavračata pritožbene navedbe iz nasprotnih pritožb ter se zavzemata za ugoditev svoji pritožbi.

6.Pritožba predlagateljice (v nadaljevanju mama) ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju oče) pa je utemeljena, razen glede stroškovne odločitve.

7.Sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevanih kršitev določb pravdnega postopka (določba drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Neutemeljeni so pritožbeni očitki očeta, da je sodišče storilo kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP z navedbo, da se odločitev ne da preizkusiti. Izpodbijani sklep ima vse potrebne in preverljive razloge, ki v celoti omogočajo njegov preizkus. Tudi pritožbene navedbe obeh pritožb, da je sodišče napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, pri čemer mama graja ugotovitev mesečnih potreb posameznega otroka ter višino prihodkov obeh udeležencev, oče pa, da je sodišče nepopolno ugotovilo višino dohodka, s katerim na mesečni ravni razpolaga predlagateljica, niso utemeljene.

8.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče upoštevalo navedbe obeh udeležencev, na bistvene tudi odgovorilo ter izvedlo dokaze, s katerimi so se ugotavljala pravno relevantna dejstva. Iz obrazložitve pod točko 4 izhaja, da je sodišče po uradni dolžnosti pridobilo in vpogledalo v register FURS za obdavčljive dohodke fizičnih oseb za nasprotnega udeleženca (priloga C3 in C8), v register FURS za obdavčljive dohodke fizičnih oseb za predlagateljico (priloga C4 in C7), v register MDDSZ o socialnih transferjih za predlagateljico (priloga C5), v register MDDSZ o socialnih transferjih za nasprotnega udeleženca (priloga C6), v plačilne liste za predlagateljico (priloga A39), najemno pogodbo za stanovanje skupaj z aneksom (priloga A40), v kreditno pogodbo hranilnice (priloga A42), v plačilne liste za nasprotnega udeleženca (priloga B4), v sporazum o posojilu (priloga B5), v dokazilo o vračanju posojila (priloga B6). Iz obrazložitve pod točko 23 izhaja, da je sodišče vse izvedene dokaze ustrezno dokazno vrednotilo ter na njihovi podlagi ocenilo, da prejema oče mesečne prejemke v povprečni višini 2.478,04 EUR, predlagateljica pa 1.888,40 EUR. Iz obrazložitve jasno izhaja, da je za oba udeleženca sodišče upoštevalo dokaze v istem obdobju. Odgovorilo je tudi na navedbe, ki jih predlagateljica ponavlja v pritožbi, da sodišče ni upoštevalo, da so njeni dohodki dejansko nižji, ker je v obravnavanem obdobju prejela določene izredne dohodke. Zato je sodišče primeroma navedlo tudi povprečje njenih dohodkov za obdobje oktober, november in december 2024 in utemeljilo, da tudi v tem obdobju njeni dohodki bistveno ne odstopajo od dohodka, ki ga je sodišče upoštevalo v obravnavani zadevi.

9.Pritožbeni očitek matere, da je sodišče napačno in nepopolno ugotovilo višino prihodkov očeta, zato ni utemeljen. Sodišče je višino dohodkov obeh udeležencev ugotavljalo na podlagi predloženih dokazov s strani udeležencev ter listin, ki jih je samo pridobilo iz uradnih evidenc. Udeleženca sta se o listinskih dokazih imela možnost izreči in sta to v več pripravljalnih vlogah tudi storila. Pritožbene navedbe glede posameznih nakazil, ki jih šele v pritožbi izrecno izpostavlja predlagateljica in s katerimi izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča, so prepozne in jih sodišče ne more upoštevati v pritožbenem postopku. Ne gre namreč za situacijo iz 34. člena ZNP-1, ko lahko sodišče v pritožbenem postopku upošteva tudi nove navedbe in nove dokaze. To lahko stori le, če mora v postopku varovati pravice in koristi oseb, ki jih same niso sposobne ustrezno zaščititi, za kar pa pri udeležencih obravnavanega postopka ne gre.

10.Na materine pritožbene navedbe glede nestrinjanja z višino povprečno ugotovljenega obsega otrokovih potreb na znesek 698,00 EUR, bo odgovorjeno v nadaljevanju.

K pritožbi nasprotnega udeleženca:

11.V skladu s 197. členom DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodna praksa je enotna, da mora biti sprememba relevantnih okoliščin bistvena, sicer sodišče pravnomočno določene preživnine ne more spremeniti1. Drugačen pristop bi vsebinsko povsem izvotlil institut pravnomočne sodne odločbe o določitvi preživnine. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je torej porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi okoliščinami: zmožnostmi preživninskih zavezancev (obeh staršev) in potrebami otroka.

12.Sodišče prve stopnje je izvedlo vse potrebne dokaze ter na njihovi podlagi prepričljivo ugotovilo dejstva, ki so pravno pomembna za materialnopravno kvalifikacijo ali je prišlo do bistvene spremembe relevantnih okoliščin. Pritrditi pa je pritožbi nasprotnega udeleženca - očeta, da je sodišče pravno relevantna dejstva zmotno materialnopravno ocenilo s tem, ko je zaključilo, da so podane bistveno spremenjene okoliščine, ki omogočajo vnovično spremembo pravnomočno določenih preživnin.

13.Postopek odločanja o spremembi že pravnomočno določene preživnine je dvofazen. V obravnavani zadevi je glede na trditve matere bilo potrebno ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine, prišlo do bistvene spremembe obsega mesečnih potreb mladoletnih otrok udeležencev. Mati - predlagateljica namreč to okoliščino v predlogu ter v nadaljnjih navedbah navaja kot razlog za ponovno odločanje ter zvišanje preživninske obveznosti očeta. V predlogu, niti v nadaljnjih navedbah, predlagateljica izrecno ni izpostavila bistvene spremembe premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca, kot enega od razlogov za vnovično odločanje o višini preživnine. Navajala pa je, da je očetov mesečni dohodek bistveno višji od njenega, nato pa v nadaljevanju v zvezi s tem predlagala poizvedbe sodišča o višini plače nasprotnega udeleženca za zadnje tri mesece od dneva vložitve predloga. V nadaljnji vlogi z dne 13. 3. 2025 je navedla glede dohodkov, "da predlaga, da sodišče pridobi izpiske vseh prihodkov nasprotnega udeleženca, ter da se njena plača ni v bistvenem spremenila". V naslednji vlogi, z dne 14. 4. 2025, je podala trditve, "da drži, da prejema mesečno najemnino v višini 450,00 EUR, vendar mora plačati 25,00 % obresti državi, tako da ji dejansko ostane le 337,50 EUR mesečno. Za to nepremičnino ima sklenjen stanovanjski kredit, katerega obrok znaša 192,00 EUR. Sklenjen ima še poseben kredit za hišo, v kateri živijo skupaj z otroki in mesečni obrok znaša 1.000,00 EUR, kar predstavlja visoko in redno finančno obveznost." Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče na naroku 25. 4. 2025 dodatno vpogledalo v evidenco FURS glede dohodkov nepravdnih strank za zadnje tri mesece, od januarja do marca 2025. Iz dokaznega sklepa na naroku za glavno obravnavo 25. 4. 2025 pa izhaja, da je sodišče kot dokaz izvedlo tudi izpis dohodkov nepravdnih strank za zadnje tri mesece, to je od januarja do marca 2025 iz evidence FURS. Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi skupne dokazne ocene, ki ustreza metodološkim zahtevam 8. člena ZPP, ugotovilo dejstvi, da so ostali dohodki očeta nespremenjeni oziroma v višini, ki je bila upoštevana ob zadnjem določanju njegove preživninske obveznosti, ter da so se materini mesečni prejemki bistveno zvišali (točka 23 obrazložitve).

14.Že pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je mati ob zadnjem določanju preživnine prejemala dohodke mesečno okoli 1.300,00 EUR. V sedanjem odločanju je na podlagi izvedenih dokazov sodišče ugotovilo, da znašajo njeni prihodki iz naslova prejetih mesečnih plač približno 1.800,00 EUR. Dohodki očeta pa se od zadnjega določanja preživnine niso spremenili in znašajo približno 2.500,00 EUR. Pritožbeno tudi ni sporno, da mati prejema iz naslova oddajanja stanovanja v najem mesečno približno neto 370,00 EUR.

15.Nadalje je sodišče prve stopnje ugotavljalo, s strani predlagateljice specificirane preživninske potrebe mladoletnega A. A., B. B. in C. C. (točke od 13 do 22 obrazložitve) in sicer po posameznih postavkah, v razmerju do višine teh postavk, ugotovljenih v zadnjem postopku določanja preživnine, v sklepu II N 46/2021, z dne 12. 7. 2021. Ugotovilo je, da so bile ob zadnjem odločanju o višini preživnine mesečne potrebe ocenjene za A. A. v višini 436,20 EUR, za B. B. 421,60 EUR in za C. C. 440,00 EUR, torej povprečno na višino 430,00 EUR. V obravnavanem postopku je sodišče ocenilo, da znašajo mesečni stroški za vse tri otroke 2.095,00 EUR, oziroma povprečno na otroka v višini 698,00 EUR.

16.Sodišče druge stopnje, v okviru pravilne materialno pravne presoje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da so zvišanja postavk, ki predstavljajo osnovne življenjske potrebe2, kot so hrana, zdravila, oblačila in obutev, osebna nega, šolske potrebščine, bistvena. Pri strošku oblačil in obutve je sodišče navedlo, "da znesek 92 EUR, ki ga oceni kot realen, predstavlja valorizacijo zneska 80 EUR, kolikor je bil upoštevan v letu 2021." Enako je obrazložilo povišanje izdatka za osebno nego (prej 10 EUR, sedaj z upoštevano valorizacijo 11,53 EUR. Glede izdatkov za šolo pri hčerki C. C. ni upoštevalo, da je ob odločanju v letu 2021 znašal strošek oskrbnine v vrtcu 100,00 EUR, v sedanjem odločanju pa je sodišče zanjo ocenilo šolske izdatke skupaj v znesku 64 EUR. Predvsem pa je potrebno upoštevati, kar opozarja tudi pritožba, da je sodišče ob ocenjevanju zvišanja mesečnega obsega potreb prezrlo, da s strani matere zatrjevano bistveno povišanje predstavlja predvsem stroški prostočasnih dejavnosti in športne opreme vseh treh mladoletnih otrok. Tako iz točke 19 obrazložitve izhaja, da je sodišče z naslova stroškov mesečno nabavljene športne opreme za prostočasne dejavnosti za vsakega otroka upoštevalo znesek 130,80 EUR.

17.Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi, zagotovijo življenjske razmere, ki so potrebne za otrokov zdrav razvoj3. Pritrditi je zato očetu, da je preživnina namenjena najprej kritju osnovnih življenjskih potreb otrok. V skladu z zmožnostmi staršev pa tudi kritju in zagotavljanju boljšega življenjskega standarda, tako na področju materialnih dobrin, kot obiskovanja športnih in drugih izvenšolskih dejavnosti, ki bodo otroku koristile k bolj zdravemu ter uspešnejšemu življenju, mu pomagale k boljšim šolskim rezultatom in v nadaljevanju k pridobitvi višje izobrazbe. Ugotovitve glede višine mesečnih dohodkov ter premoženjskega stanja staršev sicer pritrjujejo predlagateljici, da sta starša zmožna otrokom zagotoviti določene dejavnosti, ki so nadstandardne. Vendar večino teh dejavnosti (glasbena šola, plezanje, boks, razne vstopnine) zajema že dosedanji obseg mesečnih izdatkov otrok. Ta ne pokriva le osnovnih življenjskih potreb temveč tudi številne dejavnosti in opremo zanje. Predvsem pa je pri oceni ali so se potrebe otrok bistveno spremenile, potrebno upoštevati, da se je preživnina, ki je bila očetu določena v letu 2021, na podlagi valorizacije zvišala na znesek 328,00 EUR. Ugotovljeno dejansko stanje je zato potrebno presojati z upoštevanjem, da se dohodek očeta od zadnje odločitve o višini preživnine ni zvišal, nasprotno, da se je zvišal dohodek matere, ter da se s strani matere zatrjevano bistveno povečanje mesečnih potreb otrok od leta 2021, nanaša predvsem na nadstandardne prostočasne aktivnosti. Celovita presoja vseh okoliščin, relevantnih za odločitev ali so podani pogoji za vnovično odločanje o zvišanju preživninske obveznosti očeta (določba 197. člena DZ), zato utemeljuje zavrnitev materinega predloga.

18.Sicer je razumljiva želja matere, otrokom zagotoviti tudi določene nadstandardne aktivnosti in načine preživljanja prostega časa, vendar dejstva, da se večji del zvišanja stroškov nanaša na cenovno dražje prostočasne dejavnosti in opremo zanje, ni mogoče upoštevati kot okoliščino, ki utemeljujejo ponovno presojanje premoženjskih razmerij, odločilnih za dvig preživnine. Slednje zlasti ob ugotovljenem izboljšanju premoženjskega stanja matere in ob nespremenjenem premoženjskem stanju očeta.

19.Ker je sodišče druge stopnje, spremenilo sklep sodišča prve stopnje in zavrnilo materin predlog že v prvi fazi odločanja, so vse ostale pritožbene navedbe udeležencev pravno nerelevantne.4 To so tudi navedbe glede neupoštevanja kreditnih obveznosti udeležencev in navedba očeta, da bi sodišče o postopku moralo obvestiti sina A. A., ki je lani dopolnil 15. let.

20.Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo imelo v dejanskih zaključkih sodišča prve stopnje ustrezno podlago za materialnopravno presojo, da se od zadnjega odločanja o višini preživnin, niso bistveno spremenile okoliščine (določba 197. člena DZ), ki omogočajo ponovno odločanje na podlagi predloga za njihovo zvišanje, zato je materin predlog zavrnilo.

21.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo udeleženke zavrnilo, pritožbi nasprotnega udeleženca pa ugodilo ter spremenilo sklep sodišča prve stopnje v točkah I. in II. Izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

22.Nasprotni udeleženec pa neutemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje. Določba 101. člena ZNP-1 omogoča sodišču v postopkih varstva koristi otrok, da tudi pri stroškovni odločitvi v največji možni meri zasledujejo koristi mladoletnih otrok udeležencev. Pri tej presoji je potrebno ustrezno upoštevati tudi druge okoliščine zadeve: procesna racionalnost, obseg stroškov posameznega udeleženca ter tudi uspeh v postopku, ki pa je le ena izmed okoliščin, ne more pa biti to edina okoliščina. Ker je sodišče prve stopnje z odločitvijo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, te okoliščine ustrezno upoštevalo, je potrebno pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrniti.

23.V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca odločilo tudi sodišče druge stopnje. Ker je v postopkih kot je obravnavani, potrebno v prvi vrsti varovati koristi mladoletnih otrok, je sodišče na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka, odloči po prostem preudarku (sklicujoč se na razloge, ki so navedeni v točki 20. te obrazložitve), odločilo, da nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1 VSL IV Cp 655/2023, VSM III Cp 242/2023, VSL IV Cp 1037/2022. 2 Iz obrazložitve sodišča izhaja, da se stanovanjski stroški, ki sorazmerno odpadejo na posameznega otroka, niso spremenili. 3 Določba 190. člena DZ. 4 Določba 360. člena ZPP.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 190, 197, 197/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.