Jedro

Če ima izvršeno delo napako, mora naročnik, predno uveljavlja druge jamčevalne zahtevke, prevzemniku dati možnost, da napako odpravi. Ker tožena stranka ni zatrjevala, da je tožeči stranki to možnost dala, je zaključek prvostopnega sodišča, da brez tega ne more uveljavljati znižanja plačila, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ig 1576/95 z dne 20.11.1995 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki ter odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 89.928,00 SIT.

Proti sodbi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP/77 in predlaga spremembo izpodbijane sodbe ali pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožeča stranka stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da je med pravdnima strankama bila sklenjena pogodba o delu. Ta je v 600. členu opredeljena kot pogodba, s katero se prevzemnik posla zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava kakšne stvari, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Če ima izvršeno delo napako, mora naročnik, predno uveljavlja druge jamčevalne zahtevke, prevzemniku dati možnost, da napako odpravi (prim. 618. on 620. čl. ZOR). Ker tožena stranka ni zatrjevala, da je tožeči stranki to možnost dala, je zaključek prvostopnega sodišča, da brez tega ne more uveljavljati znižanja plačila, pravilen.

V pritožbi je tožena stranka navedla, da je v dokaz trditev o napakah predlagala zaslišanje strank in prič, teh dokazov pa prvostopno sodišče ni izvedlo. Zato svojih ugovorov ni mogla dokazati.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje le na splošno navajala, da je ob zaključku dela montažo in opremo grajala monterju tožeče stranke, ter da je bil o neustreznosti opreme in montaže obveščen tudi direktor tožene stranke, ki je o tem takoj obvestil tožečo stranko. Na kakšen način je to storil in komu je reklamiral napake, iz navedb tožeče stranke ne izhaja. Po določilu 1. odstavka 219. člena ZPP/77 mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katera opira svoj zahtevek, oziroma s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, po določilu 1. odstavka 299. člena istega zakona, pa mora navesti tudi dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov ter ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. Ker navedb o grajanju napak tožena stranka ni konkretizirala, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je njen dokazni predlog za zaslišanje prič in strank kot nepotreben zavrnilo. Manjkajočih navedb namreč ni mogoče nadomestiti z zasliševanjem prič in strank.

Tožena stranka se je šele v pritožbi določneje opredelila do zahtevka po računu št. 33/94. Navedla je, da skobljenika, za katerega je bil izdan ta račun, ni naročila. V 1. odstavku 496.a člena ZPP/77 je določeno, da se lahko v pritožbi v gospodarskih sporih navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave. Ker tega tožena stranka ne zatrjuje, se sodišče druge stopnje s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na zahtevek po računu št. 33/94, ni ukvarjalo. Isto velja za pritožbeno navedbo, da z monterjem ni bil možen noben dogovor, ker ni imel nobenih pristojnosti, zaradi česar lahko tožena stranka uveljavlja samo znižanje cene za vtoževani znesek.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe (2. odstavek 365. člena ZPP/77) pa pritožbeno sodišče ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka, niti nepravilne uporabe materialnega prava, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. člen ZPP/77).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/77.