Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1359/2020-15

ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.1359.2020.15 Upravni oddelek

COVID19 delo s skrajšanim delovnim časom ukrep aktivne politike zaposlovanja subvencija obrazložitev odločbe
Upravno sodišče
28. julij 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zaključka tožene stranke, da tožnici pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne pripada za pri njem zaposleno A. A., ker ima zanjo sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, ni mogoče preizkusiti, če organ ne navede razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov, pravne podlage, na katero je oprl tako presojo, niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 11069-1598/2020-4 z dne 26. 8. 2020 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 16. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUOOPE) odločila, da se tožnici zavrne pravica do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je delodajalec odredil delo s skrajšanim delovnim časom (1. točka izreka), da v postopku niso nastali stroški (2. točka izreka) in da je sklep prost takse (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja samo to, da je organ po uradi dolžnosti vpogledal v podatke ZRSZ in ugotovil, da ima tožeča stranka za osebo A. A. sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve oziroma pogodbo o vključitvi v javna dela v okviru programov aktivne politike zaposlovanja.

2. Z izpodbijanim sklepom se tožnica ne strinja in vlaga zoper njega tožbo iz vseh razlogov po določbah 1.- 3. alineje prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Zavod v izpodbijanem sklepu ni podal nobenega pojasnila, argumenta ali pravne podlage, zakaj je njeno vlogo za uveljavljanje pravice do subvencije zavrnil. Tožnica tako le domneva, da je to zato, ker ima za delavko A. A. sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in da se po mnenju tožene stranke navedena ukrepa izključujeta. Takšen zaključek pa je po mnenju tožnice napačen in to stališče obširno pojasnjuje. Dodaja, da iz izpodbijanega sklepa tudi ni razvidno, na katerih določbah katerega predpisa temelji odločitev niti ni jasno, kakšni so materialnopravni argumenti za zavrnitev zahtevka. Izpodbijani sklep je tako pomanjkljivo obrazložen, da ne vsebuje niti ključnih ugotovitev dejanskega stanja niti ni mogoče razbrati utemeljitve razlogov za zavrnitev njene vloge, zaradi česar se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. S tem je prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka, zlasti 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Sodišču predlaga, da s sodbo odpravi izpodbijani sklep tožene stranke ter samo odloči o njeni vlogi za uveljavljanje pravice do subvencije zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom oziroma podrejeno, da zadevo vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da Zakon o odvetništvu določa, da je delovno razmerje odvetniškega pripravnika sklenjeno za določen čas 1 leta (48. člen). Po preteku tega časa delavec ni več odvetniški pripravnik, ampak lahko postane odvetniški kandidat. Glede na določbo 49. člena Zakona o odvetništvu se odvetniški pripravnik po preteku 1 letnega pripravništva izbriše iz imenika odvetniških pripravnikov. Pogodba o zaposlitvi ne navaja, kakšna bo zaposlitev delavke. Z odredbo skrajšanega delovnega časa, pa je tudi kršena pogodba o subvencioniranju. Ker gre za financiranje istega stroška, to je zaposlitve delavke, tožnica ni upravičena do izplačila po določbah ZIUOOPE, saj gre za podvajanje subvencije. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbeni zahtevek tožnice zavrne.

4. Tožnica je v nadaljevanju vložila pripravljalno vlogo, v kateri odgovarja na navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo.

**K I. točki izreka:**

5. Tožba je utemeljena.

6. V skladu z določbami prvega odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati: (1) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; (2) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; (3) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; (4) navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; (5) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in (6) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

7. V konkretnem primeru iz uvoda izpodbijane odločbe izhaja, da je izdana na podlagi tretjega odstavka 16. člena ZIUOOPE, ki določa, da Zavod RS za zaposlovanje o vlogi iz prvega odstavka tega člena odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge in, da zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Druge pravne podlage za svojo vsebinsko odločitev tožena stranka v izpodbijanem aktu ni navedla; navedla je le še pravno podlago za odločitev o stroških in o taksi. Tožnica tako utemeljeno ugovarja, da izpodbijani sklep ni obrazložen, ker ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere je tožena stranka odločila, da subvencionirana zaposlitev delavca v okviru programov aktivne politike zaposlovanja izključuje pravico do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo tega delavca in ker ne vsebuje razlogov odločilnih za presojo posameznih dokazov niti razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejetje izpodbijane odločitve. To pa po presoji sodišča predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Zaključka tožene stranke, da tožnici pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne pripada za pri njem zaposleno A. A., ker ima zanjo sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, namreč ni mogoče preizkusiti, če organ ne navede razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), pravne podlage, na katero je oprl tako presojo (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Takšne obrazložitve ne more nadomestiti odgovor na tožbo v upravnem sporu, saj ta ni sestavni del upravne odločbe.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo morala tožena stranka izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa bo morala svojo odločitev ustrezno obrazložiti v skladu z določbami prvega odstavka 214. člena ZUP. Ker je sodišče tožbi ugodilo iz že postopkovnega razloga, se ni opredeljevalo do preostalih tožbenih ugovorov.

9. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnimi interesi (1. alineje drugega odstavka odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

10. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) skupaj z zahtevanim 22 % DDV v višini 57,00 EUR, ter 2% materialni stroški v višini 5,7 EUR, kar skupaj znaša 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia