Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je mož ene od sodnic stranka postopka, je videz nepristranskosti okrnjen do te mere, da je utemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče na Vrhniki.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženec je mož sodnice, ki je razporejena na pravdni oddelek, pred katerim teče spor. Sodniki oddelka se poznajo, se vsakodnevno videvajo ter se skupaj udeležujejo oddelčnih kolegijev in drugih sodniških izobraževanj, zato utegne biti prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
2. Predlog je utemeljen.
3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Ta t. i. videz nepristranskosti bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Povedano drugače: ni torej pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje v resnici zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven.
4. Po praksi Vrhovnega sodišča táko okoliščino in torej drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, in stranko.1 Ne glede na to, da se predlagalno sodišče osredotoča zgolj na sodnike oddelka, pred katerim teče spor, ne pa tudi na vse sodnike tega (največjega okrajnega) sodišča, Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi bil videz nepristranskosti v okoliščinah primera (mož ene od sodnic sodišča je stranka postopka) ogrožen, če bi sodil kateri koli izmed sodnikov tega sodišča. 5. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče na Vrhniki, ki je predlagalnemu sodišču krajevno blizu.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 151/2020, III R 16/2020, I R 48/2019 in številne druge.