Jedro

Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedne zakonske določbe večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti, pri čemer očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu sestave ene pripravljalne vloge v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. I U 1244/2020 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnica pri organu za BPP vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri navaja, da je v zadevi I U 1244/2020 s strani sodišča prejela odgovor na tožbo tožene stranke. Prosi za dodelitev nujne in redne BPP, in sicer za dodelitev odvetnika, ki bo odgovoril na vlogo tožene stranke in jo zastopal pred sodiščem ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Pojasni, da je organ za BPP tožnico pozval na dopolnitev vloge, ter da je tožnica vlogo po pozivu ustrezno dopolnila. Organ za BPP je iz spisa I U 1244/2020 med drugim pridobil tožbo, odgovor na tožbo ter pripravljalno vlogo tožnice z dne 22. 6. 2021. Organ za BPP se sklicuje na določila 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP. Nadalje se sklicuje na objektiven kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, v skladu s katerim se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev BPP. Ugotavlja, da tožnica s prošnjo smiselno zaproša za dodelitev BPP v obliki in obsegu sestave ene pripravljalne vloge v upravnem sporu I U 1244/2020 ter za oprostitev stroškov postopka. Ugotavlja, da je tožnica sama vložila tožbo. Med drugim se sklicuje na 20. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter navaja, da ima v upravnem sporu sodišče pooblastilo, da samo razišče dejansko stanje, vendar le v okviru tožbenih navedb. Med drugim se sklicuje na določilo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, ki določa, da v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnosti navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Ugotavlja, da je tožnica odgovor na odgovor na tožbo vložila sama 24. 6. 2021 ter glede na povedano zaključi, da tožničine navedbe, ki so bile podane v tožbi in v pripravljalni vlogi z dne 24. 6. 2021 zadoščajo, da bo sodišče presodilo utemeljenost tožbenega zahtevka, zato je prošnjo tožnice po prvem odstavku 24. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnil. V zvezi s tožničino prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka organ za BPP pojasnjuje, da je tožničina prošnja v tem delu preuranjena, saj tožnica ne zatrjuje, da bi ji stroški že nastali, niti slednje ne izhaja iz sodnega spisa I U 1244/2020. Organ za BPP glede na navedeno ugotavlja, da še ni nastala potreba po kritju stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP, zaradi česar je prošnjo tožnice tudi v navedenem delu na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil. 3. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je organ za BPP odločil brez vpogleda v spis I U 1244/2020 in v vložene dokaze. Navaja, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno oziroma sploh ni bilo ugotovljeno. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo in ogled na kraju samem. Poleg tožnice naj zasliši A.A., uslužbenca B. iz Litije, C.C., sodnega izvršitelja D.D., sodnico E.E. in odvetnika F.F., s čimer se bo ugotovilo, da G. d.d. 27. 9. 2012 zaradi obstoja nevarnosti merilnega mesta, ki ga navaja, ni priklopil na električno omrežje. Sklicuje se na določilo 7. člena, 8. člena in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter navaja, da je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za pravilno in zakonito odločbo, ter da organ odločbe ne sme opreti na dejstva glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovno odločanje istemu organu.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

7. V obravnavani zadevi je med strankama sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP v obliki in obsegu sestave pripravljalne vloge v upravnem sporu I U 1244/2020 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP prošnjo tožnice v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za sestavo pripravljalne vloge zavrnil, ker je ocenil, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, v delu, ki se nanaša na prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka pa je bila prošnja tožnice preuranjena, saj v zadevi še ni nastala potreba po kritju stroškov postopka.

8. Organ za BPP je odločil na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je po presoji sodišča tudi pravilno uporabil. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

9. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedene zakonske določbe večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti (tako: sodba UPRS opr. št. I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013), pri čemer očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled.

10. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožničina prošnja za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na sestavo ene pripravljalne vloge zavrnjena na podlagi objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, saj je organ za BPP ugotovil, da je v upravnem sporu I U 1244/2020 tožnica že sama vložila odgovor na odgovor na tožbo, v katerem je odgovorila na navedbe tožene stranke ter predložila listine, na katere se sklicuje. Upoštevaje navedeno ter določilo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v skladu s katerim v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta, tudi po presoji sodišča ni razumno vlagati nadaljnje pripravljalne vloge in niso izpolnjeni kriteriji iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP. Sodišče pritrjuje odločitvi organa za BPP tudi v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov postopka iz petega odstavka 26. člena ZBPP, saj se BPP namreč ne dodeljuje na podlagi fiktivnih stroškov, pač pa mora te stroške stranka določno izkazati.1

11. Sodišče kot nekonkretizirane zavrača tožbene očitke v zvezi s kršitvami 7. člena in 8. člena ZUP. Prav tako zavrača tožbene ugovore v zvezi s kršitvijo načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Po sodni presoji organ za BPP ni kršil načela zaslišanja stranke. Iz izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je bila tožnica v postopku izdaje izpodbijane odločbe s strani organa za BPP dodatno pozvana k dopolnitvi prošnje na priloženem obrazcu in z manjkajočimi podatki, kar po presoji sodišča pomeni, da je imela možnost, da prošnjo dopolni tudi z navedbo dejstev in okoliščin, ki so pomembne za izdajo odločbe. Prav tako sodišče zavrača tožbeni ugovor o kršitvi načela zaslišanja stranke, ker ji v postopku naj ne bi bila dana možnost, da se izjavi o ugotovljenih okoliščinah in dejstvih, na podlagi katerih je bila sprejeta izpodbijana odločitev. Iz izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je toženka odločitev sprejela na podlagi navedb in listin, ki jih je predložila tožnica ter na podlagi tožbe in odgovora na tožbo in pripravljalne vloge tožnice v upravnem sporu I U 1244/2020, kjer se tožnica sama zastopa, zato so ji navedene listine gotovo znane.

12. Glede na navedeno je organ za BPP v predmetni zadevi ravnal pravilno, ko je v skladu z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrnil, saj zadeva, v kateri tožnica prosi za BPP ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP ter je v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov postopka preuranjena. Sodišče še pojasnjuje, da pri presoji verjetnosti uspeha ne sme opraviti vsebinske presoje verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti, zato kot nepotrebna zavrača predlagana zaslišanja ter ogled na kraju samem. Tožnica v tem postopku namreč tudi v primeru, če so vsa dejstva, ki jih zatrjuje resnična, ne more doseči spremembe svojega pravnega položaja, zato bi bilo dokazovanje takih dejstev tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti in učinkovitosti postopkov, o svojih pravnih naziranjih v zvezi z uporabo materialnega prava pa se je lahko in se tudi je izrekla v tožbi.2

13. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravnorelevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni sporno, temveč so sporna pravna vprašanja (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Razlaga materialnega prava pa je v domeni upravnega organa in sodišča. 14. Ker je po presoji sodišča odločitev organa za BPP pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Primerjaj sodbo tukajšnjega sodišča III U 45/2014 z dne 7. 3. 2014. 2 ESČP je v več sodbah izrecno zavzelo stališče, da lahko nacionalni organi upoštevajo načelo učinkovitosti in ekonomičnosti, saj bi sistematično opravljanje obravnav v končni fazi preprečilo zahtevo po sojenju v razumnem roku (primerjaj Salomonson v. Sweden No 38978/97 z dne 12. 2. 2003, Schelling v. Austria No. 55193/00 z dne 10. 2. 2006, Jussila v Finland No. 73053/01 z dne 23. 11. 2006, Pakozdi v Hungary No. 51269/07 z dne 23. 3. 2015, Shadler-Eberle v. Liechtenstein No. 56422/09 z dne 9. 12. 2013 in druge). Glede na ustaljeno sodno prakso ESČP je to posebej upravičeno in ne predstavlja kršitve 6. člena EKČP v tistih primerih, ko se ne postavljajo nobena v zadevi relevantna dejanska ali pravna vprašanja, ki jih ne bi bilo mogoče pravilno razrešiti že na podlagi spisa (primerjaj Salomonson v. Sweden No. 38978/97 z dne 12. 2. 2003, Jussila v Finland No. 73053/01 z dne 23. 11. 2006, Shadler-Eberle v. Liechtenstein No. 56422/09 z dne 9. 12. 2013 in druge).