Jedro

Zemljiškoknjižni podatki kljub temu, da so do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni potrebno dokazovati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor predlagatelja zavrne kot neutemeljen in se potrdi sklep Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. Dn št. ...z dne 24.11.2008, s katerim je zemljiškoknjižna referentka zavrnila predlog predlagatelja za vpis predznambe lastninske pravice v njegovo korist, pri nepremičnini parc. št. ... k.o. ... .

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, iz vseh pritožbenih razlogov in ga izpodbija v celoti. Meni, da v kolikor se je prvostopenjsko sodišče v sklepu, s katerim je zavrnilo ugovor predlagatelja, postavilo na stališče, da zemljiškoknjižni podatki niso splošno znana dejstva in da bi moral predlagatelj podrobno povezavo med parc. št. ... in parc. št. ... opredeliti že v samem predlogu in predložiti ustrezne listine oziroma se nanje vsaj sklicevati, to pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče ni opravilo predhodnega preskusa zemljiškoknjižnega predloga v skladu s 3. točko 1. odstavka 146. člena in s 4. točko 1. odstavka 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Sodišče bi moralo predlagatelju v skladu z 2. odstavkom 146. člena ZZK-1 naložiti, da predlog dopolni oziroma popravi in mu določiti rok za popravo oziroma dopolnitev, česar pa zemljiškoknjižno sodišče ni storilo. Predlagatelj prav tako meni, da je odločitev sodišča, da dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige in ki so javno razvidna vsakomur, niso splošno znana dejstva, materialnopravno zmotna. Javni zemljiškoknjižni podatki so splošno znana dejstva, ki jih ni potrebno dokazovati v skladu s 6. odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 2. odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi. Nato predlagatelj pojasnjuje povezavo med parc. št. ... in parc. št. ... k.o. .... Predlaga, da drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis ter dovoli izbris zaznambe zavrnitve predloga, ali pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne referentke ter zadevo vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje ter hkrati dovoli izbris vpisov in ponoven vpis plombe.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljena je pritožbena navedba predlagatelja, da naj bi šlo pri javnih zemljiškoknjižnih podatkih za splošno znana dejstva. Splošno znana dejstva so tista, ki so znana širšemu krogu ljudi v času in prostoru, tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe. Zato, da je določno dejstvo notorno, mora o njem obstajati splošen socialni konsenz. Ob povedanem se torej izkaže, da pri zemljiškoknjižnih podatkih, kljub temu da so ti do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni potrebno dokazovati. Stališče sodišča prve stopnje glede tega je pravilno.

Pravilne pa so tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz predloga predlagatelja ni bila razvidna povezava med parc. št. ... k.o. ... in parc. št. ... k.o. ... . Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ugovor zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke, ki je s sklepom zavrnila vpis predznambe lastninske pravic, v korist predlagatelja, pri nepremičnini parc. št. ... k.o. ... je bilo, upoštevaje 1. odstavek 140. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03, ZZK-1) ter 1. odstavek 31. člen ZZK-1, pravilno.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede predhodnega preskusa predloga in zatrjevanje predlagatelja, da bi sodišče moralo predlagatelju s sklepom v skladu z 2. odstavkom 146. člena ZZK-1 naložiti, da predlog dopolni oziroma popravi in mu določiti rok za popravo oziroma dopolnitev. V skladu s 146. členom ZZK-1 namreč sodišče v postopku predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, v konkretnem primeru pa predlog ni bil zavrnjen zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk iz 3. in 4. točke 146. člena ZZK-1. Glede na navedeno je torej pritožba predlagatelja neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

V skladu z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 v zvezi s 1. odstavkom člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in spremembe, ZNP) nosi predlagatelj sam svoje stroške pritožbenega postopka.