Jedro

V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.

Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno in življenjsko sprejemljivo pojasnilo, kako je ocenilo nujne življenjske stroške za mladoletnega otroka in da predlagateljica ni niti konkretizirano navajala niti ni dokazala, da so stroški samoplačniških terapij nujni za razvoj mladoletnega otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in IV. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi nasprotnemu udeležencu naložilo, da je od dneva izdaje sklepa dolžan plačevati mesečno preživnino za mladoletnega sina udeležencev postopka A. A., rojenega 10. 9. 2020, v znesku 200,00 EUR (I. točka izreka), za primer, da nasprotni udeleženec ne bo prostovoljno plačeval preživnine, dovolilo izvršbo z rubežem njegovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet (II. točka izreka), odločilo, da začasna odredba vstopi v veljavo takoj in velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka predmetnega nepravdnega postopka (III. točka izreka), vse, kar je predlagateljica predlagala več oziroma drugače, pa je zavrnilo (IV. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagateljica. Izpodbija I. in IV. točko izreka napadenega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da nasprotnemu udeležencu naloži plačevanje preživnine v višini 300,00 EUR mesečno od 15. 11. 2024 dalje, IV. točko izreka izpodbijanega sklepa pa naj v celoti razveljavi, podrejeno, da pritožbeno sodišče napadeni sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v tem delu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da nasprotni udeleženec že do sedaj mesečno plačuje za mladoletnega otroka 200,00 EUR mesečno, zaradi česar se z izdajo izpodbijanega sklepa ni nič spremenilo. To preživnino bi bilo treba zvišati na 300,00 EUR, in sicer iz razloga, ker je mladoletni A. A. otrok s posebnimi potrebami, ki nujno potrebuje dodatne terapije. Sporne stroške dodatnih terapij je nasprotni udeleženec prenehal prispevati že pred 15. 11. 2024, ko je predlagateljica vložila predlog za izdajo začasne odredbe. Poleg tega so stroški za otrokovo prehrano, higieno in zdravje, oblačila in obutev v skupnem znesku 210,00 EUR mesečno nerealno ocenjeni, enako velja za stanovanjske stroške v višini 80,00 EUR mesečno, posledično pa nujno potrebni stroški ne znašajo 400,00 EUR mesečno. Poleg tega sodišče prve stopnje ne bi smelo preživninskega bremena razdeliti med oba udeleženca v enakem delu, saj nasprotni udeleženec zasluži bistveno več od predlagateljice, ona pa je zaradi tega, ker je zaradi otrokovih potreb opustila zaposlitev, bistveno bolj obremenjena s skrbjo za vzgojo in varstvo otroka. Preživninsko breme bi moralo biti večje na strani nasprotnega udeleženca. Stroškov ne priglaša.

3.Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa delno zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.V predmetni zadevi teče postopek glede razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo ter določitve stikov in preživnine, ki še ni končan. Tekom postopka je predlagateljica vložila predlog, da do končanja spora sodišče izda začasno odredbo o preživnini.

8.Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari. Sodišče namreč izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. členu DZ). Po določbi prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, pri čemer izrecno navaja začasno odredbo o preživljanju otroka.

9.V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.

10.Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka nekdanja partnerja ter starša mladoletnega sina A. A., starega 4 leta, ki je otrok s posebnimi potrebami. Predlagateljica je dne 15. 11. 2024 vložila predlog za izdajo začasne odredbe glede plačevanja preživnine in kot osrednji razlog navedla, da je nasprotni udeleženec prenehal s plačevanjem dveh otrokovih terapij mesečno, ki ju je prej redno plačeval. Navajala je še, da so se njeni prihodki zmanjšali, sinove potrebe pa povečale, zato znesek 200,00 EUR, ki ga nasprotni udeleženec mesečno plačuje za preživljanje mladoletnega sina ne zadošča. Predlagala je izdajo začasne odredbe za plačevanje preživnine v višini 300,00 EUR.

11.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je po razhodu udeležencev postopka pa vse do izdaje izpodbijanega sklepa nasprotni udeleženec redno mesečno prispeval 200,00 EUR za preživljanje mladoletnega sina, ki pretežni del časa preživi pri predlagateljici, poleg tega pa je tudi prispeval k nakupu ortopedskih čevljev in terapij. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da nujne potrebe otroka, med katere je štelo stroške prehrane, oblačil in obutve, vrtca, higiene ter zdravja, stanovanjske stroške in stroške zdravil, znašajo približno 400,00 EUR mesečno (13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), med nujne stroške pa ne spadajo stroški dodatnih samoplačniških terapij za mladoletnega A. A.. Štelo je namreč, da predlagateljica ni izkazala, da bi bile te dodatne samoplačniške terapije nujno potrebne za razvoj mladoletnega A. A., niti ni dokazala, da bi bil v primeru opustitve teh samoplačniških dodatnih terapij mladoletni A.A. ogrožen. Ocenilo je, da mladoletni A. A. prejema nujne terapije v okviru zdravstvenega zavarovanja, nekatere stroške pa dobi predlagateljica tudi povrnjene s strani zavarovalnice (na primer strošek ortopedske obutve).

12.Glede na navedeno in glede na to, da predlagateljica prejema mesečne prihodke v skupni višini 1.336,00 EUR, kamor je všteto njeno nadomestilo za izgubljen dohodek, dodatek za nego otroka in otroški dodatek, je sodišče prve stopnje zaključilo, da mladoletni otrok ni ogrožen. Kljub temu je z izpodbijanim sklepom predlogu delno ugodilo in z začasno začasno odredbo določilo preživnino za mladoletnega otroka v višini 200,00 EUR, in sicer zgolj zaradi mnenja CSD, iz katerega izhaja, da prispevek k preživljanju otroka ne sme biti odvisen od dobre volje starša.

13.To stališče sodišča prve stopnje je materialno pravno napačno. Kot pojasnjeno zgoraj, sodišče izda začasno odredbo za preživljanju otroka, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je treba z verjetnostjo izkazati, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Glede na to, da nasprotni udeleženec svoje preživninske obveznosti vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni kršil in je redno plačeval 200,00 EUR mesečno za preživljanje mladoletnega sina, kar po oceni sodišča prve stopnje predstavlja polovico nujnih potreb mladoletnega otroka in zaradi tega mladoletni A. A. ni ogrožen, bi bilo treba predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Vendar pa velja v našem postopkovnem pravu pravilo o prepovedi reformatio in peius (359. člen ZPP), v skladu s katerim sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodne odločbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona. Zato pritožbeno sodišče kljub materialnopravno zmotni odločitvi prvostopenjskega sodišča nima podlage za poseg v odločitev prvostopenjskega sodišča.

14.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da nujne potrebe mladoletnega otroka niso pravilno ugotovljene. Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno in življenjsko sprejemljivo pojasnilo, kako je ocenilo nujne življenjske stroške za mladoletnega otroka in da predlagateljica ni niti konkretizirano navajala niti ni dokazala, da so stroški samoplačniških terapij nujni za razvoj mladoletnega otroka. To velja tudi za stanovanjske stroške. Sodišče prve stopnje je namreč razumno pojasnilo, da se le-ti delijo na tri, ker v stanovanju poleg mladoletnega otroka in predlagateljice živi tudi njen partner.

15.Pritožbena izvajanja o tem, da bi sodišče moralo porazdeliti preživninsko breme drugače iz razloga, so prihodki nasprotnega udeleženca višji od prihodkov nasprotne udeleženke, pri kateri mladoletni otrok živi, zaradi česar je na njej večje breme varstva in vzgoje mladoletnega otroka in ga sodišče prve stopnje ne bi smelo razdeliti na polovico, so neutemeljena že iz razloga, ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da mladoletni A. A. ni ogrožen, ogroženost mladoletnega otroka pa je predpostavka za izdajo začasne odredbe. Sicer pa bodo ta izvajanja predmet presoje pri odločanja o glavni stvari, ko bo sodišče prve stopnje s končnim sklepom določilo preživnino za mladoletnega A. A.

16.Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. in IV. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

17.Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih udeleženca postopka nista priglasila.

-------------------------------

1Pritožba procesnih kršitev konkretizirano ne graja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus procesnih kršitev, ki pa nepravilnosti ni pokazal.

2VSL sklep IV Cp 337/2020 z dne 26.02.2020.

3V skladu z določbama drugega in tretjega odstavka 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.

4Glej VSM Sklep III Cp 411/2024 z dne 21.06.2024 in VSL sklep IV Cp 766/2022 z dne 17. 5. 2022 (slednji poudarja, da vsebinski kriterij za določitev začasne preživnine ni ustrezni življenjski standard otroka, pač pa nujno preživljanje otroka). Glej tudi VSL sklep IV Cp 1683/2021 z dne 26. 10. 2021.

5VSL sklep IV Cp 766/2022 z dne 17. 5. 2022, VSM sklep III Cp 411/2024 z dne 21.06.2024.

6VSL sklep IV Cp 329/2023 z dne 27. 2. 2023.

7Mladoletni A. A. deležen terapevtske obravnave v okviru zdravstvenega zavarovanja, in sicer enkrat letno v Debelem Rtiču in v Stari Gori, oboje v trajanju 14 dni, po potrebi pa je deležen še terapij v Uri Soča. Poleg tega je bil dodatno deležen še dveh 14-dnevnih ciklov terapij, ki sta bila financirana s pomočjo dobrodelnega društva in terapevtskega centra.

8Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je v skladu s stališči pravne teorije v postopku za izdajo začasne odredbe mogoče ločeno izdati začasno odredbo o varstvu in vzgoji, o stikih in preživljanju, kar sicer v končni odločbi glede na določbo tretjega odstavka 138. člena DZ ni mogoče. Glej M. Čujovič v B. Novak (ur.), Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, stran 528.

9Glej VSL sklep IV Cp 766/2022 z dne 17. 5. 2022, ki poudarja, da vsebinski kriterij za določitev začasne preživnine ni ustrezni življenjski standard otroka, pač pa nujno preživljanje otroka. Glej tudi VSL sklep IV Cp 1683/2021 z dne 26. 10. 2021.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162, 162/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.