Jedro

Zoper sklep o potrditvi sklepa prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo revizija ni dovoljena, ker v tem sporu glede na vrednost spornega predmeta revizija zoper pravnomočno sodbo ne bi bila dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na obnovo postopka, sicer se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo 11. 3. 2004 zavrnilo tožbeni zahtevek tedanjega prvega tožnika (sedaj že izbrisane gospodarske družbe), ugodilo pa je zahtevku (tedaj drugega) tožnika in toženki naložilo, da mu plača 701.000 SIT (sedaj 2.925,22 EUR). Zoper sodbo se je toženka pritožila, višje sodišče pa je njeno pritožbo 20. 4. 2005 zavrnilo in potrdilo sodbo druge stopnje.

2. Zoper sodbo druge stopnje je toženka vložila več različnih pravnih sredstev (pritožbo, predloge za obnovo), s katerimi pa ni uspela. Sedaj izpodbijana odločba je sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sklep prve stopnje, da se zavrže njen predlog za obnovo postopka z dne 27. 1. 2012 in zahteva za revizijo zoper sodbo V P 198/98. 3. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, je tožena stranka vložila vlogo, ki jo je poimenovala „zahtevek za revizijo in obnovo postopka na Vrhovno sodišče v Ljubljani“. Pritožuje se zoper sklep višjega sodišča in zahteva revizijo zadeve ter obnovo postopka ter navaja, da je tožnik vložil zoper njo tožbo na podlagi dokumenta, na katerem je številko 1 popravil v številko 4, na podlagi tega pa je bila izdana tudi sodba. Originala nima, ker je bil dokument napisan v enem izvodu, vendar pa je bi se morala njena izjava, ki jo je dala in vezala na kazensko odgovornost, upoštevati kot verodostojna. Njena edina napaka je bila, da tožnika ni kazensko ovadila.

4. Sodišči prve in druge stopnje sta toženkino vlogo šteli za revizijo in jo odstopili v odločanje Vrhovnemu sodišču, zato jo je kot tako izredno pravno sredstvo obravnavalo tudi Vrhovno sodišče. 5. Revizija ni dovoljena zoper tisti del sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnilo toženkino pritožbo zoper sklep prve stopnje o zavrženju njenega predloga za obnovo. V preostalem delu - tj. zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep prve stopnje o zavrženju revizije - pa revizija ni utemeljena.

6. Tožba v tej zadevi je bila vložena 26. 3. 1998, torej pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku, zaradi česar se v tem postopku ne uporabljajo določbe o tem, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (prvi odstavek 499. člena v zvezi s tretjim odstavkom 86. člena zakona). Ker je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), pa se v skladu z drugim odstavkom 130. člena ZPP-D postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih, torej po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP) neupoštevajoč omenjeno novelo.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija že pravnomočna sodna odločba, zato ni dovoljena zoper vse pravnomočne odločbe, pač pa le tiste, za katere tako predvideva zakon. Kdaj je revizija dovoljena zoper sklep, določa 384. člen ZPP: dovoljena je zgolj zoper sklepe, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan, pod nadaljnjim pogojem, da bi bila v sporu sicer dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo (odločitev o glavni stvari); izrecno pa je dovoljena zoper vse sklepe naštete v tretjem odstavku 384. člena ZPP, med katerimi je tudi sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. 8. Izpodbijani sklep druge stopnje vsebuje dve odločitvi: sklep o potrditvi sklepa prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo in sklep o potrditvi sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže kot prepozna. Zoper prvega revizija ni dovoljena, ker v tem sporu revizija zoper pravnomočno sodbo ne bi bila dovoljena. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe namreč ne presega 1.000.000 SIT iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Zoper drugega pa je revizija glede na prej navedeno določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP sicer dovoljena, a ni utemeljena. Toženka vsebinsko sklepa ne izpodbija, Vrhovno sodišče pa ni ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je revizijo v tem delu zavrnilo (četrti odstavek 384. člena v zvezi s 378. členom ZPP).