Jedro

V nepravdnem postopku ni mogoče odločati o razdelitvi kupnine, ki jo je eden od solastnikov dobil, ko je prodal solastno nepremičnino. Gre za obligacijsko in ne za stvarnopravno pravico o kateri se odloča v pravdnem postopku. Sodišče, ki je kupnino razdelilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. 1. izreka in stroškovni del v 2. točki izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo skupno premoženje predlagajoče in nasprotne stranke in sicer dvosobno stanovanje št. 16 v izmeri 59,10 m2 v hiši X., katerega lastnika sta predlagateljica do 19/100 in nasprotnik do 81/100 in sicer tako, da je nasprotni udeleženec, ki je celotno stanovanje prodal in prejel kupnino, dolžan izplačati predlagateljici znesek, ki ustreza vrednosti stanovanja in njenemu deležu na njem, to je 1,953.215,59 SIT v roku dveh mesecev od izdaje sklepa, skupaj z obrestmi po obrestni meri, ki jih določa Zakon o obligacijskih razmerjih za zamudne obresti in ki tečejo od dneva izdaje sklepa do plačila. Razdelilo je tudi osebni avtomobil Zastava 101, letnik 1976, opremo dnevne sobe, nizko pohištvo, posodo, lestenec, pručko, pralni stroj, hladilnik, kombinirani štedilnik elektrika plin, televizor, radiokasetofon in lestenec, in sicer tako, da je postal lastnik teh stvari nasprotni udeleženec. Predlagajočo stranko je zavezalo, da stvari, ki jih ima v posesti, izroči nasprotni stranki. O stroških je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, skupne stroške cenitve nepremičnine v znesku 98.287,00 SIT pa nosita stranki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev na nepremičnini in je zato nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagajoči stranki znesek 22.912,47 SIT. Zoper ta sklep in sicer zoper odločitev, vsebovano v 1. tč. izreka in glede odločitve o stroških postopka se pritožuje nasprotni udeleženec, pri čemer uveljavlja razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču v novo sojenje. Sklepu očita, da je nepravilen in nezakonit, kajti podlaga temu sklepu je bila aproksimativna ocenitev vrednosti stanovanja, ki jo je izdelal izvedenec ne da bi si stanovanje ogledal. Na tako ocenitev pa se ni mogoče opreti, saj ta že po mnenju izvedenca lahko variira za 20 % navzgor ali navzdol. Po drugi strani pa bi moralo sodišče določiti vrednost stanovanja z revalorizacijo kupnine, ki je bila določena v kupoprodajni pogodbi z dne 18.10.1985 in bi vrednost tega stanovanja sedaj znašala 7,156.099,57 SIT. Tako izračunana vrednost stanovanja veliko bolj ustreza dejanski vrednosti in temelji na resničnih in uradno preverljivih podatkih, ne pa na domnevah in ugibanjih cenilca. Končno pa se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških, saj sodišče ni pojasnilo, kako je prišlo do zneska 98.287,00 SIT, ki naj bi predstavljal skupne stroške cenitve nepremičnine. Sklep je v tem delu neobrazložen in to predstavlja bistveno kršitev iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. Pritožba je utemeljena. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh treh pritožbenih razlogov, vendar pa ko uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ne pove katere ima v mislih, razen v delu, ko izpodbija odločitev o stroških. Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v smeri bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, na katere pazi po uradni dolžnosti, je prišlo do zaključka, da je sodišče prve stopnje v odločitvi o razdružitvi dvosobnega stanovanja zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 9. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, saj je odločalo v nepravdnem postopku o terjatvi predlagateljice, ki je po višini sporna in je o takih terjatvah možno odločati le v pravdnem postopku. V pravdnem postopku pa je obligatorna glavna obravnava in se vodi postopek po pravilih Zakona o pravdnem postopku, za razliko od naroka, ki se vodi po pravilih o Zakonu o nepravdnem postopku. Sklep je bilo torej treba v izpodbijanem delu že iz tega razloga razveljaviti. Zakon o nepravdnem postopku v 2. odst. 17. čl. sicer določa, da če je bilo v nepravdnem postopku odločeno o stvari, ki bi se morala reševati po pravilih pravdnega postopka, je tako odločbo mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi iz tega razloga samo, če je nepravdno sodišče zagrešilo katero od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Čeprav bi bila torej odločitev sodišča prve stopnje, v kolikor ne bi bila izpodbijana, veljavna, pa jo je moralo pritožbeno sodišče iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka absolutne narave razveljaviti. Sodišče prve stopnje v izreku sicer pravi, da se razdeli dvosobno stanovanje, katerega lastnika sta predlagajoča in nasprotna stranka, vendar potem nadaljuje, da je celotno stanovanje nasprotna stranka prodala in zato sodišče prve stopnje razdeli namesto nepremičnine kupnino. Zakon o nepravdnem postopku v določbah od 118. čl. pa do 130. čl. govori o delitvi stvari ali skupnega premoženja, ne pa o delitvi izkupička za prodano premoženje. Če je bilo skupno ali solastno premoženje prodano, izkupička ni mogoče deliti v nepravdnem postopku, ampak ima tista stranka, ki je bila s tako prodajo oškodovana, obligacijski zahtevek. Tega pa kot je bilo že rečeno, ni mogoče uveljavljati v nepravdnem postopku, pač pa v pravdnem. Ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo stanovanje prodano, saj sta tako zatrjevali tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec, bi moralo v skladu z določbo 1. odst. 17. čl. ZNP nepravdni postopek s sklepom ustaviti in po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Ker je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP se z razlogi, ki jih pritožba navaja, sploh ni ukvarjalo in nanje zato tudi ne odgovarja. Glede stroškov pa je res treba reči, da iz sklepa ni razvidno, kako je sodišče prišlo do zneska 98.287,00 SIT in tudi kako je prišlo do zneska 22.912,47 SIT, saj ta znesek ne predstavlja 19 % skupnih stroškov. Ne glede na to pa je pritožbeno sodišče odločitev o stroških razveljavilo v skladu z določbo 4. odst. 166. čl. ZPP.