Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V stečajno maso pod pogoji iz 224. člena ZFPPIPP spadajo tudi terjatve. Pritožbeno stališče, da vanjo spadajo le, če so sodno ugotovljene („priznane“), in da zato stečajne mase z njihovim sodnim uveljavljanjem ni možno zmanjšati, je napačno. Tako imenovane nejudikatne terjatve namreč prav tako predstavljajo premoženje stečajnega dolžnika, saj imajo svojo (tržno) vrednost in je moč z njimi v poslovnem prometu pravno razpolagati. Posledično (upoštevaje 2. odstavek 224. člena ZFPPIPP) spadajo v stečajno maso. Zato z začetkom stečajnega postopka vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdah potrebnih za njihovo sodno uveljavitev po samem zakonu pridobi (oziroma ima le) upravitelj.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30.12.2014 zavrglo tožbo.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno postopanje. Ne strinja se z razlago 386. člen ZFPPIPP, ki jo je podalo sodišče prve stopnje. Meni, da v skladu z navedeno določbo poslovna sposobnost dolžniku, zoper katerega je začet postopek osebnega stečaja, ni v celoti odvzeta. Ta je le omejena, in sicer tako, da slednji ne more prosto sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Namen tega določila je v tem, da dolžnik ne zmanjšuje stečajne mase. Zato je treba šteti, da ima dolžnik pravdno sposobnost, če lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje. Tožnik je vložil tožbo zaradi povrnitve vrednosti vlaganj v nepremičnino v lasti toženke. Ker vrednost vlaganj še ni sodno določena oz. priznana, ni predmet stečajne mase. Z vložitvijo tožbe za povrnitev vrednosti vlaganj in vztrajanjem pri postavljenem tožbenem zahtevku lahko tožnik le poveča stečajno maso. Meni, da se stečajna masa ne more zmanjšati niti v primeru, če v predmetnem postopku ne bi uspel. V tem primeru bi se namreč povečali le njegovi dolgovi (iz naslova povračila pravdnih stroškov), v ničemer pa se ne bi zmanjšala stečajna masa. Tožnik je namreč vložil tožbo po začetku postopka osebnega stečaja. Sodišče je zato po njegovem zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da je na podlagi 245. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP tožnik v predmetnem postopku lahko le stečajni upravitelj.
Pritožba ni utemeljena.
4. V prvem odstavku 386. člena ZFPPIPP(1) določa, da se z začetkom stečajnega postopka poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da slednji ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Prav tako brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila, ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega računa (ali drugega denarnega računa) in se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Pravni posli, ki so sklenjeni v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP so brez pravnega učinka (drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti po 386. členu ZFPPIPP pa je v enakem obsegu(2) omejena tudi njegova pravdna (procesna) sposobnost. (3) Ker izgubi stečajni dolžnik poslovno (in z njo pravdno) sposobnost le glede razpolaganja s premoženjem, ki sodi v stečajno maso, je ključno vprašanje, ali se na takšno premoženje nanaša tudi predmetni tožbeni zahtevek. (4) Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Z začetkom stečajnega postopka namreč upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP).
5. Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov. Vanjo spada premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku tega postopka, vse premoženje doseženo z unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka (224. člen ZFPPIPP). Tožnik v predmetni zadevi s tožbo zahteva plačilo 11.000,00 EUR (s pripadki) iz naslova neupravičene obogatitve. Sodno uveljavlja torej terjatev. V stečajno maso pa pod pogoji iz 224. člena ZFPPIPP spadajo tudi terjatve. Pritožbeno stališče, da vanjo spadajo le, če so sodno ugotovljene („priznane“), in da zato stečajne mase z njihovim sodnim uveljavljanjem ni možno zmanjšati, je napačno. (5) Tako imenovane nejudikatne terjatve namreč prav tako predstavljajo premoženje (stečajnega dolžnika), saj imajo svojo (tržno) vrednost in je moč z njimi v poslovnem prometu pravno razpolagati. Posledično (upoštevaje drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP) spadajo v stečajno maso. Zato z začetkom stečajnega postopka vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdah potrebnih za njihovo sodno uveljavitev po samem zakonu(6) pridobi (oziroma ima le) upravitelj.
6. Ker razlogi, na katere se sklicuje pritožba, niso utemeljeni, (7) in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je pritožbeno sodišče (v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP) kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Zaradi neuspeha s pritožbo tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
Op. št. (1): Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/2007, s kasnejšimi spremembami Op. št. (2): glej npr. VSL sklep I Cp 2273/2010 z dne 22.9.2010 Op. št. (3): 77. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami) Op. št. (4): glej npr. VSL sodbo II Cp 122/2012 z dne 20.6.2012. Op. št. (5): Posledično pa tudi vse druge v zvezi s tem (osnovnim) stališčem povezane pritožbene navedbe.
Op. št. (6): Glej drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 97. člena istega zakona.
Op. št. (7): Kar velja tudi za (pavšalno) sklicevanje na kršitev Ustave RS.