Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretnem primeru, ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov, upnik pa je že v predlogu za izvršbo višino svoje terjatve natančno, jasno in razčlenjeno pojasnil, nosi dokazno breme glede ugovornih navedb, da je upnik izterjevano terjatev že dobil poplačano, dolžnik. Vsled navedenemu pritožba zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da dolga iz naslova kredita ne more biti, ker so se obroki redno odplačevali preko upravne izplačilne prepovedi, z listinskimi dokazi podprte ugotovitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi opr. št. I 213/2018 z dne 21. 12. 2018 razveljavilo v delu, ki se nanaša na izterjavo glavnice v višini 413,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 20. 12. 2018 dalje do plačila in zakonskih zamudnih obresti od glavnice v višini 137,30 EUR ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (I. točka izreka), v preostalem je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen (II. točka izreka) ter sklenilo, da upnik nosi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).
2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pojasnjuje, da ni sporno, da je pri ... vzel dva kredita ter pri tem zatrjuje, da je oba kredita pravočasno odplačal. Izpostavlja, da so se obroki za oba kredita mesečno odtegovali od nadomestila invalidskega zavarovanja ter da so dokazi v spisu. Glede na to, da so se obroki redno odplačevali je jasno, da dolga iz naslova kredita ne more biti. Zatrjuje, da se je kreditna pogodba glasila v frankih ter predlaga, da kot kreditojemalec vrne znesek kredita, ki ga je najel, upnik pa njemu vse anuitete, ki jih je plačal, pri čemer dolžnika pogodbene in zamudne obresti ne bremenijo. V izogib dodatnih stroškov sporoča, da nima prihrankov in stvari, ki bi bile lahko predmet rubeža. 3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da kljub pritožbenim navedbam, da se izpodbija sklep v celoti šteje, da dolžnik izpodbija zgolj zanj neugodni del odločitve, to je II. točko izreka.
6. Sklep o izvršbi z dne 21. 12. 2018 je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova – sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. P 104/2012 z dne 7. 1. 2014. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.
7. Drugostopenjsko sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da dolžnik svojih trditev, da je upnikovo terjatev v celoti poplačal, ni dokazal. Potrditi je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da so vsa plačila, ki so bila izvršena do vključno 30. 10. 2013, bila upoštevana pri izdaji sodbe P 104/2012 z dne 7. 1. 2014 ter da je upnik s k predlogu za izvršbo priloženem izračunu obresti izkazal, da je pri sestavi predloga za izvršbo upošteval ugovorno zatrjevano plačilo z dne 31. 1. 2014, z dne 28. 2. 2014, z dne 31. 3. 2014, z dne 7. 5. 2014, z dne 29. 8. 2014, z dne 30. 9. 2014 ter z dne 30. 10. 2014 (vsako v višini 192,86 EUR). Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bil dolžnik poleg zgoraj navedenih plačil (ter plačil, v zvezi s katerimi je upnik delno umaknil predlog za izvršbo) v ugovoru konkretizirano zatrjeval in izkazal še kakšna plačila na račun predmetnega dolga. V konkretnem primeru, ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov, upnik pa je že v predlogu za izvršbo višino svoje terjatve natančno, jasno in razčlenjeno pojasnil, nosi dokazno breme glede ugovornih navedb, da je upnik izterjevano terjatev že dobil poplačano, dolžnik. Vsled navedenemu pritožba zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da dolga iz naslova kredita ne more biti, ker so se obroki redno odplačevali preko upravne izplačilne prepovedi, z listinskimi dokazi podprte ugotovitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
8. Ker je sodišče prve stopnje dolžniku pravilno pojasnilo, da je na izvršilni naslov vezano, vse dokler le ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, so pritožbena izpostavljanja ničnosti kreditne pogodbe neutemeljena. Prav tako pa na zaključek o (ne)utemeljenosti ugovora ne morejo vplivati pritožbene trditve, da dolžnik nima prihrankov oziroma stvari, ki bi lahko bile predmet rubeža, saj navedeno dovolitve izvršbe ne preprečuje in je v tej faz postopka, kot je pravilno pojasnilo dolžniku sodišče prve stopnje, takšen dolžnikov ugovor neupošteven.
9. Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
10. Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k hitrejši razjasnitvi pritožbeno spornih vprašanj, stroški upnika, nastali z njegovo vložitvijo, niso bili potrebni za izvršbo, zato jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).