Jedro

Upnik ne more šele v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo ugovoru tretjega, ker upnik nanj ni odgovoril, uveljavljati razlogov za to, da je stroške izvršilnega postopka krivdno povzročil tretji in mu jih je zato dolžan povrniti. Pravilna je odločitev o povrnitvi stroškov ugovornega postopka v skladu z uspehom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točki 2 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izdpodbijanim sklepom na ugovor tretjega razveljavilo sklep o izvršbi, opr. št. In 98/00307-5 z dne 22.4.1999, ustavilo izvršbo in razveljavilo izvršilna dejanja. Nadalje je upniku naložilo, naj R.R., ki je vložila ugovor tretjega, povrne stroške ugovornega postopka v znesku 56.796,50 SIT. Proti takšnemu sklepu se je v delu, v katerem mu je sodišče prve stopnje naložilo, naj vložnici ugovora povrne stroške (2. točka izreka), pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj pritožbeno sodišče spremeni odločitev o stroških tako, da je vložnica ugovora njemu dolžna povrniti stroške izvršilnega postopka. Navaja, da je pred vložitvijo predloga za izvršbo vpogledal v zemljiško knjigo in ugotovil, da je dolžnik do 1/2 lastnik nepremičnine, na katero je predlagal izvršbo. Upnik je tako šele z ugovorom tretjega zvedel, da navedena nepremičnina ni dolžnikova last, in ugovoru tretjega ni nasprotoval. Vložnica ugovora je s svojim krivdnim ravnanjem povzročila, da so upniku nastali stroški, saj ni uskladila zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, zato mora upniku povrniti stroške ne glede na izid postopka. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je upniku pravilno naložilo, naj R.R. povrne stroške ugovora tretjega zoper sklep o izvršbi, ker je ta z ugovorom uspela. Sodišče prve stopnje je o ugovoru odločilo na podlagi 1. odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98), ki določa, da sodišče razveljavi sklep o izvršbi, če upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje. Na podlagi določb pravdnega postopka, ki urejajo povrnitev stroškov in se subsidiarno uporabljajo v izvršilnem postopku na podlagi 15. člena ZIZ, odloči sodišče o povrnitvi stroškov na zahtevo strank brez obravnavanja (1. odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), pri čemer mora stranka zahtevati njihovo povrnitev najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (3. odstavek 163. člena ZPP). V predlogu za izvršbo je upnik zahteval povrnitev stroškov od dolžnika, ni pa tega zahteval tudi od vlagateljice ugovora tretjega, kar bi moral storiti v odgovoru na ugovor, v katerem bi lahko ugovoru bodisi nasprotoval bodisi izjavil, da mu ne nasprotuje. Le v tej fazi postopka bi lahko uveljavljal razloge za odločitev o stroških postopka na drugačni podlagi kot v skladu z določbo 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Da tožnik v izvršilnem postopku ni uspel, je posledica tega, da na ugovor tretjega ni odgovoril, tako da se ne more šele v pritožbi sklicevati na to, da je utemeljeno mislil, da je lastnik nepremičnine dolžnik oziroma da je njegovo zmoto zakrivila vlagateljica ugovora tretjega, ker ni uskladila zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.