Jedro

Niti iz izpodbijanega sklepa niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi organ pred izdajo izpodbijanega sklepa tožniku omogočil izjavo v zvezi s stroški, ki jih je priglasila družba A., d. o. o., ki je opravila prisilno izvršbo inšpekcijske odločbe v tej zadevi. Zato sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora kršitve pravice do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana št. 06122-2378/2013-41 z 18. 1. 2019 odpravi in se zadeve vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ obračunal stroške upravne izvršbe, opravljene po drugi osebi, ki je potekala 3. 9. 2018, 8. 11. 2018 in 9. 11. 2018, v zadevi odstranitve nevarne gradnje stanovanjske stavbe na naslovu ..., stoječe na parc. št. 2201, k.o. ..., v višini 24.512,59 EUR in jih je tožnik, kot inšpekcijski zavezanec, dolžan plačati v roku osmih dni od vročitve tega sklepa. V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku odstranitev predmetne nevarne gradnje odrejena na lastne stroške z inšpekcijsko odločbo št. 06122-2378/2013-10 z 8. 4. 2014, pri čemer se je rok za prostovoljno izvršitev iztekel 23. 8. 2018. V sklepu o založitvi s 30. 7. 2018 je bil tožnik seznanjen, da bo skladno z določbo 297. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) po dejansko opravljeni izvršbi izveden obračun dejanskih izvršilnih stroškov ter izdan sklep o stroških postopka. Znesek, predviden za pokritje stroškov izvršbe, v višini 47.100,17 EUR, je bil ugotovljen na podlagi predračuna št. 1800036 z 12. 7. 2018, ki ga je izdelal izbrani pooblaščeni izvajalec. Poudarja, da je predračun le okvirna cena predvidenih stroškov za opravo izvršbe in je izdelan na podlagi predhodnega ogleda predmeta izvršbe. Stroške v višini 24.512,59 EUR je plačal prvostopenjski organ.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in v tožbi obrazloženo nasprotuje obračunu del. Glede na podatke iz zapisnika o odvozu meni, da so tovornjaki za odvoz materiala skupaj porabili 51,89 ur. Smiselno zatrjuje, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, na kakšen način je organ izračunal 102 uri voženj s tovornjakom. Navaja tudi, da je nesmiselno, da so odpadke odvažali tako daleč (na naslov ..., kjer je registrirano podjetje A., d. o. o.), saj bi jih lahko deponirali na odlagališču v Trbovljah. Vprašljiv je tudi strošek deponiranja, saj je izvajalec del isto podjetje in je odpadke vozil na svojo deponijo ter jih predelal. Meni tudi, da je treba ugotoviti, ali ima izvajalec del vsa soglasja Ministrstva za okolje in prostor v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in ali obstaja za odlaganje ustrezna evidenca in obračun stroškov. Dalje izpostavlja, da računov izvajalca A., d. o. o. št. 1800324 z 29. 11. 2018 v višini 10.165,06 EUR za sprejem gradbenih odpadkov; št. 1800325 v znesku 6.431,84 EUR za načrt, odstranjevanje del, varnostni načrt, načrt organizacije gradbišča, izdelave elaborata, priprave tehnične dokumentacije, plačilo takse in pridobitev dovoljenja; št. 1800326 v znesku 6.636,65 EUR za izvedbo del ter št. 1800328 v znesku 1.279,04 EUR za zaporo ceste Bevško - Trbovlje in za začasni hidrantni priključek za odvzem vode iz hidranta nikoli ni prejel v vednost. Prav tako ni prejel potrdila organa prve stopnje št. 06122-2378/2013-38 in št. 06122-2378/2013-40, s katerima je potrdil pravilnost obračuna stroškov upravne izvršbe, navedenih v računih. Tako ni imel možnosti, da bi lahko pridobil mnenje neodvisnega gradbenega cenilca, ki bi ocenil strošek del. Sodišču zato predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in naj se „še enkrat preučijo vse postavke stroškov ter ustrezno zniža skupen strošek“.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

5. Na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2021 je tožnikov stečajni upravitelj vztrajal pri dosedanjih navedbah in dodal, da naj bi bili dejanski lastniki predmetne nepremičnine drugi kot tisti, ki so vpisani v zemljiški knjigi, kar se izkazuje tekom stečajnega postopka tudi pri drugih nepremičninah, kjer je prav tako tožnik vpisan v zemljiško knjigo in prihaja do prijav izločitvenih pravic oseb, ki zatrjujejo, da imajo lastninsko pravico na nepremičninah, pri katerih je formalno pravno kot zemljiškoknjižni lastnik vpisan tožnik. Dalje je kot drugo okoliščino, ki je nastala po prvostopenjskem postopku, navedel, da je zastavna pravica v zavarovanje predmetne terjatve Inšpektorata vpisana v zemljiško knjigo in jo je bil v skladu s pravili stečajne zakonodaje v stečajnem postopku dolžan priznati.

**Glede uvedbe stečajnega postopka nad tožnikom**

6. Sodišče je s sklepom I U 987/2019-15 z 28. 9. 2021 ugotovilo, da je postopek v tem upravnem sporu zaradi začetka stečajnega postopka nad tožnikom prekinjen od 16. 4. 2021 ter pozvalo stečajnega upravitelja, da prevzame postopek. Stečajni upravitelj je 4. 10. 2021 podal izjavo, da predmetni postopek prevzema.

7. Sodišče tako ugotavlja, da se je predmetni upravni spor, skladno z določbo prvega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), s prevzemom postopka s strani stečajnega upravitelja nadaljeval. **Odločanje po sodnici posameznici**

8. Sodišče je 14. 10. 2021 sprejelo sklep I U 987/2019-20, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1.1 Ugotovilo je namreč, da je v zadevi sporno dejansko stanje – obračun stroškov izvršbe, opravljene po drugi osebi, tožnik pa ugovarja tudi nepravilnost poteka izvršilnega upravnega postopka, v zvezi s čimer je podana obširna sodna praksa. Zato je senat sklenil, da so izpolnjeni pogoji po navedeni določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

9. Na naroku, ki se ga je udeležil le tožnikov stečajni upravitelj, toženka pa kljub pravilnemu vabljenju ne, na izrecno vprašanje sodnice ni bil podan ugovor v zvezi z odločanjem po sodnici posameznici.

**Glede datuma odločitve sodišča**

10. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu stečajnemu upravitelju vročen 1. 12. 2021. To pomeni, da je ob upoštevanju 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa,2 sodbo izdalo 7. 12. 2021, to je po dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.

**Dokazni sklep**

11. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo vpogledalo v vse listine v upravnem spisu zadeve, ki ga je predložila toženka, ter za sodni spis fotokopiralo drugostopenjsko odločbo (priloga C1). Vpogledalo je tudi v sodni spis predloženi izpodbijani sklep (priloga A1).

12. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K odločitvi sodišča**

13. Tožba je utemeljena.

14. V obravnavani zadevi je sporen obračun stroškov upravne izvršbe, opravljene po drugi osebi (in sicer po družbi A., d. o. o.), ki je potekala v zadevi odstranitve nevarne gradnje stanovanjske stavbe, stoječe na parc. št. 2201, k.o. ..., inšpekcijskega zavezanca – tožnika, ki po izpodbijanem sklepu znašajo 24.512,59 EUR. Tožnik namreč v tožbi po vsebini nasprotuje obračunu predmetnih stroškov in smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka – nezmožnost izjave v zvezi z njihovim obračunom ter posledično ugovarja pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja.

15. Izvršbo po drugih osebah ureja 297. člen ZUP, ki v prvem odstavku določa, da se, če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške; zavezanca je treba na to poprej opozoriti. Skladno s 117. členom ZUP stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec; če se ti stroški ne morejo izterjati od njega, jih trpi stranka, ki je predlagala izvršbo.

16. Sodišče je najprej presojalo tožbeni ugovor kršitve pravice do izjave. S tem v zvezi ugotavlja, da niti iz izpodbijanega sklepa niti iz drugostopenjske odločbe, čeprav je tožnik ta ugovor, enako kot v tožbi, smiselno podal že v pritožbi, ne izhaja, da bi organ pred izdajo izpodbijanega sklepa tožniku omogočil izjavo v zvezi s stroški, ki jih je priglasila družba A., d. o. o., ki je opravila prisilno izvršbo inšpekcijske odločbe v tej zadevi. Zato sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora kršitve pravice do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

17. Ker je sodišče ugotovilo, da je toženka v post0pku predmetne upravne izvršbe zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, je tožbi ugodilo že iz tega razloga in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter ob upoštevanju tretjega odstavka te določbe zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ tožnikovemu stečajnemu upravitelju omogočiti izjavo v zvezi z vsemi pravno relevantnimi dejanskimi ugotovitvami v postopku ter presoditi vse tožnikove ugovore, tudi te, ki jih je podal na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 20213 in po tako izvedenem postopku o zadevi ponovno odločiti.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Stečajni upravitelj je na naroku za glavno obravnavo dodatno navedel, da naj bi bili dejanski lastniki predmetne nepremičnine drugi, čeprav je formalno pravno pri predmetni nepremičnini kot zemljiškoknjižni lastnik vpisan tožnik, kar je utemeljil s stečajnim postopkom nad tožnikom.