Jedro

V petem odstavku 12a. člena ZST-1, ki se smiselno uporablja za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravnih oseb je (med drugim) predpisano: "Materialni položaj stranke ... ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov ...". Ker sodišče prve stopnje tako ni postopalo (čeprav je še samo v dopisu z dne 20. 9. 2018 sporočilo toženi stranki, da v kolikor predloga za taksno oprostitev v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnila, bo o predlogu taksne oprostitve odločalo na podlagi razpoložljivih podatkov iz uradnih evidenc), pritožnica po vsebini utemeljeno opozarja, da je s tem kršilo peti odstavek 12a. člena v zvezi z drugim odstavkom 12b. člena ZST-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I., II. in III. točki izreka potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za podaljšanje roka z dne 28. 9. 2018 (I. točka izreka) in predlog za taksno oprostitev z dne 24. 7. 2018 (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati sodno takso za postopek o pritožbi v znesku 1.227,00 EUR (III. točka izreka) in ji za to izdalo plačilni nalog (IV. točka izreka).

2. Zoper I., II. in III. točko izreka sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi predlogu za podaljšanje roka oziroma, da jo oprosti plačila sodne takse. Podrejeno je predlagala, da višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je 25. 7. 2018 vložila pritožbo zoper sodbo in hkrati podala predlog za taksno oprostitev, v katerem je navedla (zgolj), da naproša za taksno oprostitev in da podaja soglasje za pridobitev potrebnih listin in podatkov. Ker takšen predlog ni vseboval vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo na dopolnitev predloga.

6. Tožena stranka je 24. 8. 2018 dopolnila predlog z navedbo svojih podatkov in sodišču predlagala, da ji, zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti računovodkinje, podaljša rok za dostavo bilance za prvo polovico leta 2018 vsaj za 30 dni.

7. Sodišče prve stopnje je v dopisu z dne 20. 9. 2018 toženi stranki sporočilo, da ji rok podaljšuje za tri dni (upoštevajoč, da je od podaje predloga potekla že večina predlaganega časa za predložitev dokazila) in jo obvestilo, da v kolikor predloga za taksno oprostitev v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnila, bo sodišče o predlogu taksne oprostitve odločalo na podlagi razpoložljivih podatkov iz uradnih evidenc.

8. V sporočilu sodišču z dne 28. 9. 2018 je pooblaščenec tožene stranke sporočil, da zakoniti zastopnik prebiva na Hrvaškem in da v tako kratkem času z njim ni mogel vzpostaviti ustreznega kontakta. Zato je predlagal, da sodišče toženi stranki podaljša rok za dostavo bilance stanja za leto 2018 še vsaj za osem dni.

9. Sodišče prve stopnje predlogu tožene stranke z dne 28. 9. 2018 ni ugodilo, ker v njem pooblaščenec tožene stranke ni navedel nobenih opravičenih razlogov za podaljšanje roka (pooblaščenec ni niti pojasnil če, kako in kolikokrat je poskusil stopiti v stik s toženo stranko ter v čem so ovire za vzpostavitev stika in zakaj se jih ne da premostiti) in kar niti ni pritožbeno izpodbijano. Brez da bi obstajali opravičeni razlogi, pa sodišče roka, ki ga je določilo, utemeljeno ni podaljšalo (prim. drugi odstavek 110. člen ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje je tako že iz tega razloga pravilna in se ostale pritožbene navedbe (da podaljšanje roka ne bi kršilo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in da roki med sodnimi počitnicami niso tekli) izkažejo kot pravno neodločilne.

10. Glede samega predloga za taksno oprostitev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni pojasnila svojega likvidnostnega, finančnega in premoženjskega stanja, kot tudi ne, v čem bi plačilo dolžne takse ogrozilo njeno poslovanje. Ker tožena stranka tega ni storila, po prepričanju sodišča prve stopnje pa teh podatkov tudi ni dolžno samo ugotavljati po uradni dolžnosti, je toženkin predlog kot neutemeljenega zavrnilo.

11. V petem odstavku 12a. člena ZST-1, ki se smiselno uporablja za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravnih oseb (prim. drugi odstavek 12b. člena ZST-1) je (med drugim) predpisano: „Materialni položaj stranke ... ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov ...“. Ker sodišče prve stopnje tako ni postopalo (čeprav je še samo v dopisu z dne 20. 9. 2018 sporočilo toženi stranki, da v kolikor predloga za taksno oprostitev v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnila, bo o predlogu taksne oprostitve odločalo na podlagi razpoložljivih podatkov iz uradnih evidenc), pritožnica po vsebini utemeljeno opozarja, da je s tem kršilo peti odstavek 12a. člena v zvezi z drugim odstavkom 12b. člena ZST-1. 12. Ta kršitev pa v konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je višje sodišče z vpogledom v javno dostopne podatke na spletni strani AJPES (s čimer je tožena stranka izrecno soglašala) ugotovilo, da tožena stranka ima premoženje za plačilo sodne takse v višini 1.227,00 EUR (iz zadnje objavljene bilance stanja in izkaza poslovnega izida izhaja, da ima tožena stranka med drugim 46.946,03 EUR zalog, 514.166,87 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev ter 32.102,20 EUR bilančnega dobička). Kadar sodišče ugotovi, da stranka ima premoženje, pa lahko ugodi predlogu za taksno oprostite le, če ta izkaže, da sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Trditev v tej smeri pa tožena stranka ni navedla in je odločitev sodišča prve stopnje (čeprav deloma iz drugih razlogov) vseeno pravilna. Navedeno velja kljub temu, da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je toženkin edini poslovni račun blokiran. Ta okoliščina namreč izkazuje le, da tožena stranka nima denarnih sredstev na transakcijskem računu in da je njeno likvidnostno stanje očitno slabo. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (tožena stranka npr. niti ne pojasni višine neporavnanih obveznosti, zaradi katerih ima blokiran transakcijski račun), ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu za oprostitev plačila naložene sodne takse.

13. Pritožnica sicer trdi, da bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati na dopolnitev njenih nepopolnih navedb o finančnem, premoženjskem in likvidnostnem stanju. Vendar neutemeljeno. Sodišče je dolžno pozvati stranko na dopolnitev vloge le, če je vloga nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (t. i. formalno pomanjkljiva vloga) oziroma, glede na specialno določbo drugega odstavka 12. člena ZST-1, če predlog ne vsebuje predpisanih izjav in obrazcev. Dejstvo, da tožena stranka v predlogu ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, pa se nanaša na vsebinsko pomanjkljivost predloga, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano.

14. Tožena stranka je z isto vlogo vložila tudi ugovor zoper plačilni nalog (IV. točka izreka izpodbijanega sklepa). O ugovoru zoper plačilni nalog bo odločalo sodišče prve stopnje (drugi odstavek 34a. člen ZST-1).

15. Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podane kršitve na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani I., II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

16. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča, ta stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Tudi tožeča stranka mora zato sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali.