Jedro

Po prehodni določbi v 216. členu ZNP-1 se postopki, ki so bili pred pristojnimi sodišči začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj (tj. do uveljavitve ZNP-1) veljavnih predpisov. V obravnavani zadevi se je postopek začel pred uveljavitvijo ZNP-1 (predlagatelji so predlog za sodno ureditev meje vložili 17. 9. 2018), kar pomeni, da je v tej zadevi treba uporabiti pred uveljavitvijo ZNP-1 veljaven Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen če je zakon določal drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so bili urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) takšne, drugačne ureditve ni bilo. V obravnavanem primeru torej revizija ni dovoljena, kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom ZNP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Predlagatelji so predlagali sodno ureditev meje med njihovimi nepremičninami in nepremičninami nasprotnih udeležencev, med katerimi je tudi nepremičnina v lasti občine, ki je javno dobro (javna cesta).

2.Sodišče prve stopnje je uredilo meje med nepremičninami predlagateljev in nasprotnih udeležencev (po kriteriju močnejše pravice - po najverjetnejši katastrski meji), določilo sporni mejni prostor ter odločilo, da sta skica terenske meritve sodnega izvedenca za geodezijo in elaborat sodne ureditve meje sestavni del sklepa.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4.Zoper sklep sodišča druge stopnje so predlagatelji vložili predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da dopusti revizijo glede dveh vprašanj, ki se nanašata na uporabo pravil o prekluziji in na pravilno uporabo 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) glede uporabe kriterija močnejše pravice.

5.Predlog ni dovoljen.

6.Dne 15. 4. 2019 je začel veljati in se uporabljati nov Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1). Ta v 37. členu res določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Po prehodni določbi v 216. členu ZNP-1 se postopki, ki so bili pred pristojnimi sodišči začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj (tj. do uveljavitve ZNP-1) veljavnih predpisov.

7.V obravnavani zadevi se je postopek začel pred uveljavitvijo ZNP-1 (predlagatelji so predlog za sodno ureditev meje vložili 17. 9. 2018), kar pomeni, da je v tej zadevi treba uporabiti pred uveljavitvijo ZNP-1 veljaven Zakon o nepravdnem postopku (ZNP).

8.Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen če je zakon določal drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so bili urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) takšne, drugačne ureditve ni bilo.

9.V obravnavanem primeru torej revizija ni dovoljena, kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom ZNP).

10.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: