Jedro

Z navedbo, da kot glavno opravlja drugo dejavnost od tiste, ki jo je kot tako sama vpisala v prijavni list, tožeča stranka v upravnem sporu vsebinsko uveljavlja spremembo vloge, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Ko gre za javni razpis, pa je sprememba vloge dopustna le do izteka roka za vložitev prijave.

Stališču, da podatek o glavni dejavnosti, vpisan v poslovni register, ne dokazuje glavne dejavnosti podjetja, oziroma da gre za podatek, ki z glavno dejavnostjo podjetja ni povezan, ni mogoče slediti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev garancije sklada za bančni kredit s subvencijo obrestne mere. Iz obrazložitve sledi, da je tožeča stranka v prijavni list vpisala šifro glavne dejavnosti podjetja (v skladu s SKD SURS 2008) 46.450, ki se po ugotovitvi komisije ujema z uradno evidenco AJPES, v kateri je pod glavno dejavnost stranke navedena šifra 46.450 - Trgovina na debelo s parfumi in kozmetiko. Ker glavna dejavnost tožeče stranke spada pod področje G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, vloga ne izpolnjuje splošnega pogoja za kandidiranje na javnem razpisu (točka 4.1 javnega razpisa), po katerem se na razpis ne morejo prijaviti podjetja, ki opravljajo dejavnost, ki je skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007, 17/2008) razvrščena v to področje.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu s predlogom, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in vlogi za pridobitev garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Uveljavlja tudi zahtevek za povračilo stroškov postopka. Predlagano odločitev narekuje nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačna uporaba materialnega prava. Tožeča stranka je kot šifro glavne dejavnosti navedla 46.450 Trgovina na debelo s parfumi in kozmetiko, ker je bilo treba skladno z razpisno dokumentacijo v navedeno rubriko vpisati šifro glavne dejavnosti po uradnih evidencah. Tožeča stranka je bila registrirana 24. 3. 2006, ko se je dejavnost še obvezno vpisovala v sodni register. Registrirana je bila za 22 različnih dejavnosti. Glavno dejavnost po novi klasifikaciji je vpisal in izvedel AJPES po uradni dolžnosti marca 2008. Iz razpisne dokumentacije sledi, da se na razpis ne morejo prijaviti podjetja, ki opravljajo dejavnost trgovine in ne podjetja, ki so registrirana tudi za trgovino. Tožeča stranka opravlja dejavnost trgovine samo kot stransko dejavnost, njena sedanja osnovna in glavna dejavnost pa je proizvodnja kozmetičnih izdelkov (C20.410 in C20.420), za kar je tudi registrirana, kar je razvidno iz podatkov Poslovnega registra (zgodovinski izpis do 31. 1. 2008), saj od tega dne dalje dejavnost ni več pomemben podatek za registracijo podjetja. Statistična glavna dejavnost podjetja ni v neposredni povezavi z dejavnostmi, ki jih podjetje v resnici izvaja in jih izvaja kot svojo glavno dejavnost. Po spremembi ZGD-1 in ZSReg dejavnost ni več določena kot podatek, ki se vpisuje v sodni register in zato podatki o dejavnosti tudi niso vključeni v redni izpis iz sodnega registra.

Dejavnosti, ki so se do uveljavitve ZSReg-B vpisovale v sodni register, je treba razlikovati od glavne in drugih dejavnosti, ki se zaradi statističnega spremljanja vpisujejo v poslovni register (4. člen ZPRS-1). Skladno z 8. členom tega zakona se v poslovni register poleg glavne vpisujejo tudi druge dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi, ki jih subjekt dejansko opravlja in so pomembni del njegovega poslovanja. Navedeni podatki se vodijo izključno za namene statistične obdelave in nimajo povezave z dejavnostjo podjetja.

Iz navedenega izhaja, da je tožena stranka dejavnost podjetja ugotovila napačno. Vloga tožeče stranke obsega preko 100 strani in omogoča ugotovitev pravilnega dejanskega stanja. Dejavnost podjetja je natančno opisana v poslovnem načrtu (predstavitve podjetja in opredelitve investicije), ki je obvezen sestavni del vloge in iz katerega izhaja, da gre za proizvodno podjetje. Tožena stranka tožeče stranke tudi ni pozvala, naj vlogo dopolni. Namesto tega je dejavnost tožeče stranke ugotovila iz dejavnosti, ki se vodi v statistične namene.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Komisija za dodelitev sredstev (v nadaljevanju: komisija) je vlogo tožeče stranke korektno proučila in odločila skladno s določili javnega razpisa. Iz prijavnega lista je ugotovila šifro glavne dejavnosti in jo preverila s podatki uradne evidence. Vloga tožeče stranke je bila popolna, vendar neustrezna. Pri ugotavljanju ustreznosti vloge komisija upošteva tako podatke iz vsebine vloge kot tudi vse priloge oziroma vpise iz uradnih evidenc. Tožena stranka zato zavrača očitek, da je glavno dejavnost tožeče stranke ugotovila hitro, nepopolno in brez truda. Če bi bila vloga ustrezna, bi komisija nadaljevala pregled po merilih, kot so določeni v javnem razpisu in bi pregledala vlogo tožeče stranke. Ker je bila vloga popolna, tožeča stranka ni bila pozvana k njeni dopolnitvi. Postopek se je nadaljeval s pregledom ustreznosti vloge, s katerim je bilo ugotovljeno, da ima tožeča stranka v prijavnem listu kot šifro glavne dejavnosti podjetja (v skladu s SKD SURS 2008) navedeno šifro 46.450. Enaka šifra izhaja iz obrazca S.BON-1, ki ga je tožeča stranka priložila vlogi. S podpisanim prijavnim listom pa je tožeča stranka izjavila, da so vse informacije, navedene v prijavnem listu in v pripadajočih dokumentih resnične in popolne. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov upravnega spora.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni spora, da je tožeča stranka v prijavnem listu vpisala šifro glavne dejavnosti podjetja v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti. Spora tudi ni o tem, da je vpisani podatek o glavni dejavnosti skladen z glavno dejavnostjo tožeče stranke, vpisano v poslovni register. Spora tudi ni, da se skladno s pogoji za kandidiranje na javnem razpisu na razpis ne morejo prijaviti podjetja, ki opravljajo dejavnost, uvrščeno v področje, navedeno v prijavnem listu.

Na navedeni nesporni podlagi tožena stranka po presoji sodišča utemeljeno ugotavlja, da vloga tožeče stranke popolna in da pogojev javnega razpisa ne izpolnjuje. Dejansko stanje – glavna dejavnost tožeče stranke je pravilno ugotovljeno na podlagi strankinih navedb in podatkov uradne evidence.

Ko gre za javni razpis, je sprememba vloge dopustna le do izteka roka za vložitev prijave. Z navedbo, da kot glavno dejavnost opravlja drugo dejavnost od tiste, ki jo je kot tako sama vpisala v prijavni list, pa tožeča stranka v upravnem sporu vsebinsko uveljavlja spremembo vloge, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Z isto navedbo hkrati izpodbija pravilnost podatka o glavni dejavnosti, vpisanega v poslovnem registru, v katerega se, kot pravilno ugotavlja že sama, vpisujejo dejavnosti, ki jih podjetje dejansko opravlja. Spremembe podatkov, ki se ne vodijo pri registrskih organih in so predmet vpisa v poslovni register, sporočijo enote poslovnega registra najkasneje v 15 dneh po nastanku spremembe (2. odstavek 11. člena ZPRS-1). Za spremembo podatkov iz 1. odstavka 8. člena (kamor sodi tudi glavna dejavnost po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti), je ta obveznost dodatno določena v 1. odstavku 15. člena, ki ureja postopek vpisa sprememb podatkov. Iz navedenih razlogov tudi ni mogoče slediti stališču tožeče stranke, da podatek o glavni dejavnosti, vpisan v poslovni register, ne dokazuje glavne dejavnosti podjetja oziroma stališču, da gre za podatek, ki z glavno dejavnostjo podjetja ni povezan.

Ker je po navedenem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče tudi ni našlo, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

Sodišče je v zadevi odločilo na nejasni seji na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 51. člena istega zakona.