Jedro

Če nepremičninski posrednik ne opravi dopolnilnega usposabljanja vsakih pet let, se mu začasno odvzeme licenca za opravljanje poslov posredovanja do izpolnitve tega pogoja. Glede na to se tožeča stranka v tožbi neutemeljeno sklicuje na to, da v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, kateri predpisi so se spremenili, saj je za odločitev bistveno, da je od zadnjega dopolnilnega usposabljanja preteklo več kot pet let.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je ministrstvo odločilo, da se tožeča stranka kot nepremičninska posrednica po pravnomočnosti te odločbe o začasnem odvzemu licence začasno izbriše iz imenika nepremičninskih posrednikov in s tem začasno izgubi status nepremičnskega posrednika ter se ji začasno odvzame licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja št. ... (1. točka izreka). Tožeča stranka je dolžna deponirati izkaznico nepremičninskega posrednika pri Ministrstvu za okolje in prostor v roku 15 dni po dokončnosti te odločbe (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica dne 4. 10. 2007 pridobila status nepremičninske posrednice in ji je bila izdana licenca št. ... za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja. Strokovni izpit za pridobitev licence za opravljanje poslov posredovanja v prometu z nepremičninami je pridobila dne 9. 5. 2005. Dne 23. 3. 2010 se je dopolnilno usposabljala pri izobraževalni instituciji Gospodarski zbornici Slovenije, Center za poslovno usposabljanje, do dne 23. 3. 2015 pa bi se morala v skladu z 8. členom Zakona o nepremičninskem posredovanju (v nadaljevanju ZNPosr) udeležiti ponovnega dopolnilnega usposabljanja. Tožnica ministrstvu dokazila o udeležbi na ponovnem dopolnilnem usposabljanju ni predložila, tega podatka pa ministrstvo tudi od izobraževalne ustanove ni dobilo. Nepremičninski posrednici se zato v skladu z 8. členom ZNPosr začasno odvzame licenco za opravljanje poslov posredovanja v prometu z nepremičninami in se jo začasno izbriše iz imenika nepremičninskih posrednikov, kar pomeni, da začasno izgubi aktivni status nepremičninske posrednice in sicer do dne, ko bo izdana odločba o ponovni vzpostavitvi statusa nepremičninske posrednice na podlagi dokazila, da je opravila dopolnilno usposabljanje.

3. Tožnica je vložila tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi citira 8. člen ZNPosr in navaja, da je v izpodbijani odločbi le pavšalna obrazložitev, ki se ne da preizkusiti, saj tožena stranka ne navede, kateri so tisti predpisi, ki naj bi se spremenili, in kateri so tisti predpisi, katerih poznavanje se zahteva v sklopu strokovnega izpita za nepremičninskega posrednika, to pa je bistveno, saj upoštevajoč gramatikalno razlago 8. člena ZNPosr usposabljanje vsakih pet let ni potrebno, kolikor ni spremembe tozadevnih predpisov. S tem je po mnenju tožeče stranke storjena tudi nepravilna uporaba materialnega prava. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v obrazložitvi odločbe izrecno navedena tako pravna kot tudi dejanska podlaga za izdajo odločbe, zato je očitek tožeče stranke, da je odločba pavšalna in da ne sledi pravnemu standardu načela zakonitosti, neutemeljena. V obrazložitvi je navedena materialnopravna podlaga, to je določba prvega odstavka 8. člena ZNPosr, navedeno pa je tudi dejansko stanje, to je, kdaj je tožeča stranka pridobila status nepremičninskega posrednika ter datum zadnjega usposabljanja. Izkazano je tudi, da se tožeča stranka dopolnilnega usposabljanja ni pravočasno udeležila. Zakonsko določbo 8. člena ZNPosr je treba razumeti tako, da se je nepremičninski posrednik dolžan dopolnilno usposabljati vsakih pet let oziroma v krajšem obdobju, kolikor to narekuje sprememba predpisov, katerih poznavanje se zahteva v sklopu strokovnega izpita za nepremičninskega posrednika. Po drugem odstavku 8. člena ZNPosr pa lahko pristojni minister odredi tudi preverjanje znanja pridobljenega z dopolnilnim usposabljanjem. Ker tožnica dokazila o opravljenem dopolnilnem usposabljanju ni predložila, je posledično morala biti izdana predmetna odločba. Izdaja te odločbe je obligatorna posledica neaktivnosti tožeče stranke. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZNPosr določa: pogoje za opravljanje posredovanja v prometu z nepremičninami nepremičninskim družbam in nepremičninskim posrednikom; pravila za varno in skrbno posredovanje v prometu z nepremičninami, ki so jih nepremičninske družbe in nepremičninski posredniki dolžni upoštevati pri svojem delu ter pristojnosti ministrstva, pristojnega za posredovanje v prometu z nepremičninami, ureja pa tudi inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona (prvi odstavek 1. člena ZNPosr). Nepremičninski posrednik je fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugi pravni podlagi, s pridobljeno licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu (2. točka 2. člena ZNPosr). V imenik nepremičninskih posrednikov, ki ga vodi pristojno ministrstvo se vpisujejo naslednji podatki: identifikacijski osebni podatki, številka in datum izdaje certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji - posrednik za nepremičnine, številka in datum licence, podatek o odvzemu licence, številka in datum obnovitve licence, podatek o izobraževalni organizaciji, ki je izvajala dopolnilno usposabljanje in datum zaključka dopolnilnega usposabljanja ter podatek o zaposlitvi ali o nepremičninski družbi, za katero opravlja posle posredovanje v prometu z nepremičninami (prvi odstavek 7.c člena ZNPosr).

7. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 8. člena ZNPosr, po kateri se je nepremičninski posrednik dolžan dopolnilno usposabljati vsakih pet let oziroma ob spremembi predpisov, katerih poznavanje se zahteva v sklopu strokovnega izpita za nepremičninskega posrednika. Minister pristojen za prostor, lahko odredi preverjanje znanja, pridobljenega z dopolnilnim usposabljanjem iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek 8. člena ZNPosr).

8. Nepremičninskemu posredniku pristojno ministrstvo začasno odvzame licenco za opravljanje poslov posredovanja, med ostalim tudi, če se dopolnilno ne usposablja vsakih pet let oziroma ob spremembi predpisov, katerih poznavanje se zahteva pri strokovnem izpitu za nepremičninskega posrednika, ali če ne opravi preverjanja znanja iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, kadar je to predpisano (tretji odstavek 10. člena ZNPosr). V primeru začasnega odvzema licence zaradi dopolnilnega neusposabljanja, se licenca odvzame do izpolnitve pogoja dopolnilnega usposabljanja določenega v 8. členu tega zakona (četrti odstavek 10. člena ZNPosr).

9. Po presoji sodišča je ministrstvo zgoraj citirano določbo 8. člena ZNPosr pravilno uporabilo. Iz te določbe jasno izhaja, da se je nepremičninski posrednik dolžan dopolnilno usposabljati vsakih pet let, v primeru spremembe predpisov, katerih poznavanje se zahteva v sklopu strokovnega izpita za nepremičninskega posrednika, pa tudi izven tega petletnega roka oziroma pogosteje. Če nepremičninski posrednik ne opravi dopolnilnega usposabljanja vsakih pet let, se mu začasno odvzeme licenca za opravljanje poslov posredovanja do izpolnitve tega pogoja (tretji in četrti odstavek 10. člena ZNPosr). Glede na to se tožeča stranka v tožbi neutemeljeno sklicuje na to, da v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, kateri predpisi so se spremenili, saj je za odločitev bistveno, da je od zadnjega dopolnilnega usposabljanja preteklo več kot pet let, tožnica pa se je nazadnje dopolnilno usposabljala dne 23. 3. 2010 in bi se morala do dne 23. 3. 2015 udeležiti ponovnega dopolnilnega usposabljanja.

10. Upravni organ je pravilno ugotovil za odločitev relevantne dejanske okoliščine, ki med strankama niso sporne, na ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabil materialno pravo. Izpodbijana odločba je pravilno in ustrezno obrazložena, saj navaja tako ugotovljeno dejansko stanje, predpise, na katere se opira odločba ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev, zato sodišče tudi tožbeni trditvi, da izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti ne pritrjuje. Glede na to v tožbi zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni bila storjena.

11. Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

12. Glede stroškov, katerih povrnitev je zahtevala tožea stranka, je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.