Jedro

Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve na izročitev ali dobavo premičnin, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika in ki ima v skladu s 154. členom ZIZ učinek prenosa v izterjavo, saj ta sklep ne posega v pravni položaj dolžnikovega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrže. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I./1. izreka na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Celju z dne 24.5.2007, opr. št. I 05/803, o rubežu terjatve dolžnika pri dolžnikovem dolžniku V. L. d.o.o., D. c. ..., L., na izročitev predmeta iz leasing pogodbe osebnega vozila znamke in tipa ..., leto izdelave ..., št. šasije ..., reg. št. …, do višine izvršljive terjatve po izvršilnem naslovu sodbi Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju opr. št. P 680/91 z dne 18.9.1991 ter sklepu opr. št. In 00/78 z dne 15.5.2002, dovolilo prenos zgoraj navedene terjatve na upnika ter prodajo stvari. Ugotovilo je, da ima prenos terjatve učinek prenosa dolžnikove denarne terjatve v izterjavo. Dolžnikovemu dolžniku je naložilo, da zgoraj navedeno osebno vozilo izroči izvršitelju v hrambo. Po cenitvi stvari in pravnomočnosti tega sklepa pa se opravi prodaja stvari in poplačilo upnika do višine izvršljive terjatve. Pod točko I./2. izreka je sodišče pozvalo upnika, da v roku osem dni imenuje izvršitelja. Pod točko II. izreka je sodišče izvršbo na premične stvari dolžnika ustavilo.

Zoper sklep se pritožuje dolžnikov dolžnik. Uveljavlja pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju: ZIZ. Izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi prenosa terjatve pod točko I./1. izreka sklepa. Navaja, da dolžnik nasproti dolžnikovemu dolžniku nima nobene terjatve. Iz izjave dolžnikovega dolžnika, ki jo je ta sodišču posredoval dne 27.3.2008, izhaja, da je dolžnik poravnal vse svoje obveznosti iz naslova pogodbe o leasingu. Pogodba je bila v celoti poplačana in s tem v celoti realizirana. Zato so izpolnjeni vsi pogoji za prenos lastninske pravice na predmetu pogodbe na dolžnika. Dolžnik je edini in izključni lastnik predmeta pogodbe. Zaradi neobstoja terjatve med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom, prenos terjatve na podlagi izpodbijanega sklepa ni mogoč. Sodišče je očitno spregledalo izjavo dolžnikovega dolžnika z dne 27.3.2008 in mu naložilo izvršitev dejanja, ki ga dolžnikov dolžnik ne more izvršiti. Dolžnikov dolžnik predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter da se stroške pritožbe naloži v plačilo upniku. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Upnik je na pritožbo odgovoril in v odgovoru nasprotoval navedbam dolžnikovega dolžnika ter predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasil je tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni dovoljena.

Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba. Kadar si oseba z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, nima pravnega interesa za pritožbo. Po četrtem odstavku 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Po prvem odstavku 343. člena in prvem odstavku 351. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ se nedovoljena pritožba zavrže. Izpodbijani sklep predstavlja sklep o prenosu terjatve na izročitev predmeta iz leasing pogodbe, ki je bil izdan v skladu s 115. členom v zvezi z 156. členom ZIZ na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Celju z dne 24.5.2007, opr. št. I 05/803, s katerim je sodišče dovolilo rubež navedene terjatve dolžnika zoper dolžnikovega dolžnika (107. člen v zvezi z 156. členom ZIZ). Dolžnikovemu dolžniku je z določbo četrtega odstavka 107. člena v zvezi s 156. členom ZIZ izrecno odvzeta pravica do pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve, da se izročijo ali dobavijo premičnine. V primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ki se na podlagi 156. člena ZIZ smiselno uporablja tudi pri izvršbi na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine, pa je sklep o prenosu zarubljene terjatve zgolj naslednje procesno dejanje v postopku izvršbe. Pri tem s sklepom o prenosu terjatve ni niti ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika niti ni dolžnikovemu dolžniku naloženo, da navedeno terjatev izpolni upniku, temveč s sklepom o prenosu terjatve na izročitev ali dobavo premičnin, ki ima v skladu s 154. členom ZIZ učinek prenosa v izterjavo, upnik zgolj pridobi pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev. Pravni položaj dolžnikovega dolžnika se zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša, zato dolžnikovemu dolžniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika, saj v tej fazi postopka še ni poseženo v njegove pravice in pravne interese. V primeru, da dolžnikov dolžnik obveznosti noče prostovoljno izpolniti, mora upnik namreč začeti z ustreznimi sodnimi postopki, pri čemer lahko dolžnikov dolžnik nasproti upniku uveljavlja vse tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti dolžniku (tretji odstavek 120. člena ZIZ). V sklepu o prenosu terjatve, da se izroči premičnina, je sicer dolžnikovemu dolžniku naloženo, da mora premičnino, na katero se nanaša terjatev, izročiti v hrambo izvršitelju (prvi odstavek 157. člena ZIZ), vendar ta odločitev proti dolžnikovemu dolžniku ne pomeni izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi bilo mogoče v primeru, da dolžnikov dolžnik ni voljan izročiti stvari, to prisilno izterjati. Določbo 157. člena ZIZ je namreč potrebno razlagati v povezavi z določbo drugega odstavka 155. člena ZIZ, ki ureja situacijo, ko dolžnikov dolžnik ni voljan prostovoljno izročiti stvari. V tem primeru je namreč predvideno, da upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve s tožbo zahteva izročitev, če zanjo še nima izvršilnega naslova. Dolžnikov dolžnik lahko torej brani svoje pravice v pravdnem postopku po tožbi upnika na izročitev stvari; če že obstaja izvršilni naslov za izročitev stvari, pa v izvršilnem postopku, ki ga lahko upnik predlaga zoper dolžnikovega dolžnika.

Ker torej izpodbijani sklep v pravni položaj dolžnikovega dolžnika ne posega, pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, zato je bilo potrebno pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena in prvega odstavka 351. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom ZIZ zavreči. Zaradi zavrženja pritožbe stroški njene sestave ne predstavljajo stroškov, ki bi jih moral upnik povrniti dolžnikovemu dolžniku in zato te stroške dolžnikov dolžnik krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Ker upnik z navedbami v odgovoru na pritožbo ni z ničemer doprinesel k odločitvi o pritožbi, stroški sestave odgovora ne predstavljajo za izvršilni postopek potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ). Zato je glede teh pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije upnik sam.