Jedro

Nagrada za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku se odmeri le v položaju, ko sodišče premoženjskopravni zahtevek upravičencu prisodi v celoti ali deloma, ne pa v položaju, ko upravičenca napoti na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je obsojenec dolžan plačati pooblaščencu oškodovanca, odvetniku D. M., C., K., nagrado in potrebne izdatke zastopanja oškodovanca v znesku 1.456,29 EUR, na transakcijski račun ..., odprt pri S., d. d., v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa. V preostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Predsednik senata Okrožnega sodišča v Krškem je obsojenemu G. R. s sklepom II K 25224/2012 z dne 4. 9. 2015 naložil v plačilo nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca oškodovanca v višini 1.823,29 EUR, ki jih mora plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa. Zagovornik je zoper pravnomočni sklep vložil pritožbo, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem s sklepom II Ks 25224/2012 z dne 24. 9. 2015 zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep je zagovornik obsojenca vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi, kot uvodoma navaja, razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za varstvo zakonitosti »v celoti ugodi,« podredno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, navaja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Gre za odločbo, izdano po pravnomočno končanem kazenskem postopku, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevo za varstvo zakonitosti zavrže. 4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP vročen v odgovor obsojencu in njegovemu zagovorniku, ki se nanj nista odzvala.

B.

5. Vložnik izpodbija sklep o odmeri nagrade in potrebnih izdatkov pooblaščenca oškodovanca. Gre za tako imenovano drugo odločbo (odločbo, s katero ni bil končan kazenski postopek) iz prvega odstavka 420. člena ZKP, ki jo je mogoče z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. V zahtevi za varstvo zakonitosti sta izpostavljeni odmeri nagrade pooblaščencu oškodovanca po tarifni številki 4322 (nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave) in po tarifni številki 4601 (nagrada za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku) Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Vložnik navaja, da je nagrada po prvi tarifni številki odmerjena previsoko, opiraje se pri tem na lastne ugotovitve o obsegu in težavnosti storitve ter pomenu kazenske zadeve. S tem uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V zvezi s tarifno številko 4601 vložnik graja stališče, da je pooblaščenec upravičen do nagrade za tvorbo premoženjskopravnega zahtevka ne glede na to, ali sodišče o zahtevku sploh razsodi. Izpostavljeno vprašanje je po presoji Vrhovnega sodišča pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Vložnik utemeljeno navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom pooblaščencu oškodovanca neutemeljeno odmerilo nagrado za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku (tarifna številka 4601 ZOdvT). Ta tarifna postavka je namreč opredeljena kot dvakratnik nagrade glede na 12. člen ZOdvT, v katerem je znesek nagrade opredeljen glede na vrednost predmeta. V prvem odstavku 21. člena ZOdvT je predpisano, da se v položaju, ko se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če z ZOdvT ni določeno drugače. V Zakonu o sodnih taksah pa je z opombo 7.3 taksne tarife med drugim predpisano, da se taksa po tarifni številki 7301 (za procesni dogodek delne ali celotne ugoditve predlogu za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku) plača glede na vrednost priznanega zahtevka. Nagrada po tarifni številki 4601 ZOdvT se torej odmeri le v položaju, ko sodišče premoženjskopravni zahtevek upravičencu prisodi v celoti ali deloma. Vrednost predmeta za odmero nagrade pa se presoja z upoštevanjem tistega dela premoženjskopravnega zahtevka, v katerem sodišče zahtevku ugodi (ga prisodi upravičencu). To pomeni, da v položaju, ko je upravičenec napoten na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom, nagrade njegovemu pooblaščencu – odvetniku po tarifni številki 4601 ZOdvT ni mogoče odmeriti.

C.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je kršitev, ki jo uveljavlja vložnik, podana, zato je zahtevi za varstvo zakonitosti delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je iz odmerjenega zneska nagrade in potrebnih izdatkov oškodovančevega pooblaščenca izvzelo nagrado po tarifni številki 4601 ZOdvT v znesku 367,00 EUR. V preostalem je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.